Predsednik evropskega parlamenta socialni demokrat Martin Schulz je pred časom dejal, da je to kar begunci prinašajo v naše domovine vredno več od samega zlata. Tanja Fajon, po vsej verjetnosti naslednji Kučanov projekt prevzema oblasti nacionalinteresnih socialistov – že šesti po vrsti – je le nekaj ur pred napadom v Berlinu v polomljeni angleščini na twitter sporočila, da so migracije globalno vprašanje in da je izkušnja za dežele gostiteljice zgodovinsko zmeraj bila pozitivna (zgodovinskih dokazov ni priložila ker jih ni). Angela Merkel je v svojem govoru po pokolu v Berlinu podala generični govor o tem kako je z mislimi z družinami pobitih in dodala, kako hudo bo Nemcem in tistim ki prosijo za azil, če se izkaže, da so napadalci tudi sami begunski prosilci za azil.
V naslednjih dneh se bodo po začetnem šoku z morbidno rutino iz medijskih hiš vsuli komentarji politikov, psihologov, terapevtov in strokovnjakov za vse različne okuse abrahamskih mitov o tem kako tudi ta napad ni imel povsem nič s pristnim islamom niti z migracijami, še manj pa z zgrešeno pacifistično politiko ZDA in EU pred začetkom sirske različice Arabske pomladi. Levi aktivisti na socialnim omrežjih bodo pozivali ljudi, naj razumejo te nesrečnike, ki so bili privedeni do tako skrajne točke, da je poboj nedolžnih ljudi – tudi otrok – edina možna rešitev. Ljudje pa bodo besneli in se v obupu spraševali ali se je vsem silam establišmenta zmešalo, saj je vendar očitno, da lahko le zaslepljen ali neiskren človek podobne napade povsem izolira od islama, muslimanov in doktrine džihada kot ga nalaga Koran.
V naši mali domovini, ki se je nekako zmeraj parazitsko prilagajala svetovnim trendom, je medijska svoboda najnižja po slovenski pomladi iz konca osemdesetih. Medijsko pokrajino obvladujejo televizije in časopisi, ki so kapitalsko povsem odvisni od post-tranzicijskih politično-gospodarskih struktur. Te nov val volilcev iščejo predvsem v revnih prišlekih iz tujine. Absolutna cenzura izpostavljanja varnostnih vprašanj v zvezi z begunsko problematiko je tako povsem razumljiva. Hkrati takšen trend odlično sovpada z evro-ameriško – sicer bolj naivno in iskreno, a enako škodljivo – manično obsedenostjo s politično korektnostjo, ki prepoveduje kakršnokoli poglobljeno analizo begunske problematike.
Državno sponzorirane organizacije kot sta Mirovni Institut in Islamska skupnost ter gverilske izpostave ultralevičarskega političnega establišmenta v parlamentu (ZL) kot so skvoterji iz Roga, Radio Študent in Zavod Iskra na vso moč pritiskajo na posameznike in skupine, ki se izpovejo proti ilegalnim prehodom beguncev skozi Schengensko mejo. Osebne diskreditacije, etiketiranje, celo grožnje so postale modus operandi našega vsakdana. O islamu kot religiji, kateri v svoji nefiltrirani obliki ni mesta v EU ni mogoče razpravljati, brez da bi bil obtožen rasizma, posmeha, celo fašizma. Sam sem bil tarča takega lova na čarovnice, ko je nekdo iz slovenske antifa sredine prijavil moj blog Googlu, češ da širim sovraštvo in rasizem. Google je v odgovor zablokiral AdSense račun, ki je bil povezan z mojim blogom. Dolga in z argumenti podkrepljena pritožba ni bila sprejeta. Ker od medmrežnega oglaševanja nisem eksistencialno odvisen, si nisem jemal k srcu. Sem pa pomislil kako se počutijo tisti, ki jim na tak krivičen način vzamejo živež. Takrat sem vedel, da sem le vrh ledene gore podobnih absurdov in da se približujemo točki, ko bo ljudem enostavno dovolj.
Pred kratkim je na nizozemskem sodišču potekal proces zoper politika in voditelja trenutno največje opozicijske stranke Gerta Wildersa zaradi diskriminatornih izjav, ko je opozarjal na problematiko maroških priseljencev (kot priča obrambe v procesu je govorila tudi muslimanska refomatorka Wafa Sultan, ki nikakor ni mogla razumeti zakaj se je v EU prepovedano iskreno pogovarjati o islamu.) Angela Merkel je ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga v slučajno ujetem dialogu, poučila, da sovražni govor nima kaj iskati na Facebooku, on pa jo je potolažil, da dobro napredujejo v boju proti njemu. Seveda bi bili moji blogerski zapisi, kot tudi tisti mnogih drugih politično nekorektnih blogerjev del skupne košarice »sovražnega govora«, ki zajema vse od 17-letnega skinheda, ki piše »Wir müssen alle Flüchtlinge ermorden!« pa do Satanskih Stihov Salmana Rushdija, ki so mu nakopali ne le jezo in doživljenjsko fatvo iranskih islamskih skrajnežev ampak tudi obsojanje, zgražanje, celo cenzuro zahodnih dušebrižnikov.
ISISov volk samotar Omar Mateen je letos poleti s pol-avtomatsko pištolo pomoril 50 ljudi v gej klubu v Orlandu. Čeprav je v poslovilnem pismu zelo specifično povedal, da je napadel zato, ker je ameriška vojska malo pred tem v napadu drona ubila poveljnika ISISa Abu Waahiba, so ameriški mediji ob formalnem žegnu demokratskih senatorjev začeli z divjim iskanjem z islamom nepovezanih vzrokov zakaj se je mlademu sinu premožnih Afganistancev »zmešalo«. Plasirati so začeli zgodbe o tem, da je bil prikriti homoseksualec, ki je sovražil samega sebe, da je trpel za nediagnozirano vedenjsko motnjo, v višku cinizma se je predsednik Obama oportunistično lotil kar orožarskega lobija, saj je Mateen orožje pridobil po legalni poti. Po takem izbruhu regresivno levičarskega sprenevedanja je bilo dovolj celo zloglasni Islamski državi.
V sporočilu za javnost so kmalu po napadu natančno opisali kaj njih in njihove volke samotarje žene naprej in zakaj sovražijo zahodno civilizacijo. Poudarili so, da intervencije zahodnih držav na Bližnjem vzhodu predstavljajo le postranski razlog za sovraštvo. Glavni razlogi pa so tile: ne verjamemo v alaha, smo liberalni nekateri med nami so ateisti, predajamo se nemoralnim, dekadentnim načinom življenja, ki jezijo njihovega boga (svoboda žensk, homoseksualnost, izven zakonski spolni odnosi). V tem zaporedju. Tudi če bi se končale vse zahodne intervencije v za njih svetih deželah, bi sovraštvo gorelo naprej vse dokler tudi mi ne bomo sprejeli njihovega boga za svojega odrešenika in zaživeli srečno življenje v svetovnem kalifatu. Preden se to zgodi pa je pobijanje nevernikov dolžnost vsakega muslimana, saj je blasfemija neodpustljiv smrtni greh, alaha pa nič ne radosti bolj kot pobijanje tistih, ki vanj ne verujejo. Predvsem zaradi tega, ker so se ljudje tako radi zatekali k priljubljeni tezi o islamskem rambu, ki se bori proti zahodnem imperialističnem stroju, je Islamska država v sporočilu specifično poudarila, da jih posredovanja ZDA in NATA na Bližnjem Vzhodu malo brigajo. Cilj je svetovni kalifat in spreobrnitev vseh nevernikov. Cilj, ki je povsem identičen cilju zgodovinskih islamskih zavojevalcev Severne Afrike, Balkana, Pirenejskega polotoka, delov Azije.
Njihove besede so tako zelo logične in preproste iz vidika evolucijske psihologije. Nikakor ne zvenijo kot da jih je izrekel poblazneli posameznik s težko umsko motnjo, ampak povsem priseben, racionalnih misli sposoben človek, ki se od povprečnega civilista razlikuje le v eni stvari – nauke, ki jih je prebral v Koranu jemlje resno, dosledno in dobesedno. Ko enkrat sprejmemo to dejstvo, potem so njihova dejanja tako racionalna, kot odhod slehernika v službo, razvažanje otrok v vrtce in šole, sajenje pomladanskih jagod na domačem vrtu...
Njihovi cilji so jasno definirani in iskreni, a vendar absolutno neintuitivni vojne nevajenim evro-atlantskim hipsterskim milenialsom, katere so kot volilno sredino spoznali politiki sodobne evropske liberalne linije. Politiki in ustvarjalci javnega mnenja v njihovi službi so očitno bili mnenja, da bo tista peščica razmišljujočih, ki jih še ni posrkala regresivno levičarska logika o enem svetu, eni civilizaciji in eni košarici globalno kompatibilnih vrednost, preprosto sledila partijski liniji. Pa ne bo. Vsaka skupina ljudi povezana v nacionalno entiteto ima nek tolerančni prag prenašanja politično korektnega posiljevanja z »resnico« in ko je ta presežen se zgodi marsikaj.
Še posebej v svetu, kjer se skozi socialna omrežja nefiltrirano servirajo necenzurirane resnične in neresnične informacije skozi pragozd katerih se morajo bralci prebiti s pomočjo lastnih inštrumentov presoje. Twitter je dal pogon Arabski revoluciji. Na ulice je spravil ljudi, ki so veliko manj odprti do novih idej kot Evropejci in Američani. Twitter je vsaj delno ustoličil tudi Donalda Trumpa in vplival na rezultate referenduma o Brexitu. Prav fenomena Trump in Brexit sta opozorilni strel ljudi, ki jim je dovolj, da jim Fajoni, Schulzi, Obame in Merkli tega sveta govorijo, da je zemlja ravna in da bi bilo ozkogledno reči, da je okrogla. Med resnično republikansko-desnimi volivci je malo takih, ki bi se ekonomsko zares strinjali s Trumpovimi napovedmi ameriškega ekonomskega izolacionizma. Prav tako je malo desničarjev v Veliki Britaniji, ki verjamejo, da je najboljša pot za mednarodno uspešnost kraljevine ta, da se prostovoljno amputira iz največjega in najbogatejšega globalnega prostocarinskega območja.
Trump in Brexit bosta morda (ne pa nujno) oslabila zahodne trge, ne predstavljata pa grožnje svetovnemu miru. Sta le prvi – dokaj blagi – reakciji na desetletja politično korektne medijske represije. A odzivi bi znali biti vedno hujši in vedno bolj demagoški. Povsem možno je se nam tako v EU kot v ZDA zgodi nov karizmatičen voditelj, ki nas bo – tako bo vsaj obljubljal – rešil vseh težav in si upal na glas povedati, kaj si vsi mislimo, pa si ne drznemo povedati. Tudi Hitlerjev Kampfzeit se ni začel povsem nepričakovano z drugo svetovno vojno. Kampfzeit je bil proces zorenja nestrpnih, z resničnostjo skreganih idej ponižanih Nemcev, ki so si želeli hitrih rešitev za težave s katerimi so se spopadali po podpisu Versajske pogodbe. Obupani ljudje, ki imajo občutek, da jih nihče na svetu ne sliši, so lahek plen dobrih govorcev in preprostih idej. Danes se tako počuti dobršen del zahodne in centralne Evrope.
Hočeš nočeš bo prav islam krojil usodo našega kontinenta, prav mogoče tudi naše civilizacije.
Morda z neposrednim množičnim angažiranjem volkov samotarjev - glede na raziskave centra Pew Research med mladimi v EU rojenimi muslimani je število voljnih danes okrog 10.000, s trajno epsko migracijo, ki se vrši sedaj, pa utegne število narasti na 50.000.
Morda pa bo islam Evropo spremenil le posredno, s tem da bo z odzivi na grozote spreminjal evropsko politiko in odpihnil sanjače tipa Merkel, nadomestil pa jih z ljudmi, ki so lahko še veliko bolj nevarni od nje. Predstavljajte si evropsko verzijo filipinskega predsednika Duarteja v Franciji, Nemčiji, Španiji, Italiji, na Nizozemskem. Še desetletje nazaj bi bila takšna možnost nepredstavljiva. Danes je evropska realnost. Islamska kaotičnost je je v resnici že zmagala. Odgovornost bo prevzela Islamska država. Regresivna levica je ne bo nikoli – čeprav je s svojim opravičevanjem muslimanskega kulta smrti vsaj enako odgovorna. Le upajmo lahko, da posledice ne bodo kataklizmične. Na par ducat nedolžnih žrtev po evropskih prestolnicah vsakih nekaj mesecev, pa smo se že itak navadili. Šokirana je le še Tanja Fajon.
OBJAVLJENO NA BLOGU MITJE IRŠIČA
