Revija Reporter

Svet stran 1611

Karadžića ne damo

Karadžića ne damo

Srbska radikalna stranka bo danes v Beogradu organizirala množično zborovanje proti aretaciji haaškega obtoženca Radovana Karadžića in proti "diktaturi" srbskega predsednika Borisa Tadića. Stranka naj bi poskrbela za organizacijo prevoza iz vse Srbije in BiH in napoveduje mirne proteste, kljub temu ostaja bojazen, da bi lahko prišlo do nasilja.

Bombe v Carigradu

Bombe v Carigradu

V eksplozijah dveh bomb, ki sta v razmaku nekaj minut odjeknili v Carigradu, je v nedeljo zvečer umrlo najmanj 16 ljudi, 154 je bilo ranjenih, je danes sporočil turški minister za zdravje Recep Akdag. Do eksplozij je prišlo dan preden bo ustavno sodišče danes začelo presojati zahtevo o prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP).

Nad zločinca z odvetniki

Nad zločinca z odvetniki

Haaški obtoženec in nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić bi lahko izgubil premoženje zaradi poplačila odškodnin žrtvam zločinov v BiH, za katere naj bi bil odgovoren. Kot poroča sarajevski časnik Dnevni avaz, naj bi bil Karadžić dolžan okoli 4,5 milijarde dolarjev skupini ljudi, ki ga je tožila pred sodišči v ZDA.

Obama v Berlinu

Obama v Berlinu

Ameriški demokratski predsedniški kandidat Barack Obama je danes v Berlinu začel evropski del svoje turneje - z izjavo, da želi dati iz mesta, kjer je bila premagana hladna vojna, nov zagon čezatlantskim odnosom. Obama je v Nemčijo, kjer ga je pričakala navdušena množica privržencev, prispel iz Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sam proti sodišču

Sam proti sodišču

Odvetnik Radovana Karadžića, Svetozar Vujačić, je danes sporočil, da se bo nekdanji predsednik Republike srbske pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije branil sam, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Doktor Karadžić

Doktor Karadžić

Srbska policija je v ponedeljek zvečer aretirala nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Aretiran je bil v okolici Beograda v akciji srbskih varnostnih služb. Karadžić je na begu preživel kar 13 let. Nazadnje je, neprepoznaven z dolgo sivo brado in lasmi, živel v Novem Beogradu, in se preživljal z alternativno medicino.

Tajkunova prošnja

Tajkunova prošnja

Bivši ruski naftni mogotec Mihail Hodorkovski je danes zaprosil za pogojni izpust, saj upa, da se bo sedanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev izkazal za liberalnejšega od svojega predhodnika Vladimirja Putina, je sporočil odvetnik Hodorkovskega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obama in Osama

Obama in Osama

Ameriška revija New Yorker je na naslovnici prikazala demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obamo kot muslimana, njegovo ženo Michelle pa kot teroristko. Revija trdi, da gre za norčevanje iz predsodkov o Obami, v senatorjevi kampanji pa menijo, da gre za neokusno in žaljivo dejanje.

Preprečen državni udar

Preprečen državni udar

Turški državni tožilec Aykut Gengiz Engin je zaradi suma terorizma vložil obtožnico proti 86 osebam, ki naj bi bile vpletene v načrtovanje strmoglavljenja turške vlade, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Med obtoženimi naj bi bili nekdanji visoki predstavniki turške vojske, pa tudi novinarji in poslovneži.

Protiraketni ščit ni potreben

Protiraketni ščit ni potreben

Nedavne vojaške vaje, v okviru katerih je Iran v minulih dneh izstrelil več raket, so pokazale, da ima Teheran omejene zaloge orožja, dokazale pa so tudi, da načrtovani ameriški protiraketni ščit v Evropi ni potreben, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Iran preizkusil raketo

Iran preizkusil raketo

Iranska elitna revolucionarna garda je v sredo med vojaškimi vajami, ki jih je začela v torek, preizkusila raketo dolgega dosega šahab-3. Gre za raketo, ki lahko doseže Izrael, v Iranu pa so jo preizkusili v času naraščajočih napetosti glede jedrskega programa te države, katerega cilj bi po mnenju Zahoda lahko bila izdelava jedrske bombe.

Nesojeni italijanski premier s slovensko krvjo

Nesojeni italijanski premier s slovensko krvjo

Italija je pred kakim mesecem bila na tem, da si za premierja izbere Slovenca. Neverjetno, a resnično. Znano je sicer, da se v predvolilni mrzlici marsikaj izreče že za samo pest glasov. Ampak ko je levosredinski premierski kandidat nastopil na odru goriškega gledališča Verdi v nedeljo, 15. marca, dobre tri tedne pred volitvami, je bil videti zelo resen in odločen. Pred sabo je imel slovenske in italijanske poslušalce. In slovenski poslušalci so seveda čakali samo na to. Zato so številni izmed njih kar poskočili na stolih, ko je ljudski Walter Veltroni vzel mikrofon v roke in dejal: »V meni teče slovenska kri. Moj ded je bil Slovenec, iz Ljubljane.«

Dežela vročega peska

Dežela vročega peska

Iz Maroka smo jo skozi Zahodno Saharo mahnili proti Mavretaniji, takrat za nas obljubljeni zahodni afriški deželi, ki obsega obmorske dele puščave Sahare med Špansko Saharo in Senegalom. Uradno se država imenuje Islamska republika Mavretanija, pri čemer nam že ime pove, da gre za državo z večinsko muslimanskim prebivalstvom. Kar pa se velikosti tiče, bi vanjo verjetno z lahkoto stlačili kakih petdeset Slovenij. Država je ekonomsko zaostala in industrijsko nerazvita, ponaša se s kolonialno gospodarsko strukturo. Mavretanija je bila sprva francoski protektorat in nato francoska kolonija, leta 1960 pa je postala neodvisna država.

Bitka za Zimbabve

Bitka za Zimbabve

Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe trenutno velja za največjo sramoto Afrike. Na celini, kjer so diktatorji, državljanske vojne in genocidi nekaj običajnega, je treba biti izjemna osebnost, da si prislužiš to dvomljivo čast. Njegovo vztrajanje, da se oblasti ne bo odpovedal, četudi izgubi volitve, je državo pahnilo na rob državljanske vojne, v veliki politični in gospodarski krizi pa je tako že nekaj let.

Amerika proti Evropi

Amerika proti Evropi

Medtem ko politiki v Bruslju in evropskih prestolnicah z lizbonsko pogodbo obljubljajo raj v Evropi, evropsko gospodarstvo stagnira v primerjavi z ameriškim. Razlike se kažejo na makroekonomski kot tudi mikroekonomski ravni. Resda se trenutno ameriško gospodarstvo spopada z recesijo, a to ne spremeni dejstva, da se razvojni prepad med EU in ZDA poglablja. Strukturnih in institucionalnih razlik med EU in ZDA je zelo veliko in čas je, da se Evropejci začnejo zavedati, da sta rast produktivnosti in gospodarska rast tisti čarobni palici, ki bosta zmanjšali relativno razliko v BDP na prebivalca med EU in ZDA, in ne država blaginje, vladavina interesnih skupin ter fiskalno prerazdeljevanje dohodkov in premoženja.

Sodčki letijo v nebo

Sodčki letijo v nebo

Nedavni dogodki na mednarodnih trgih so svetovno ceno sodčka nafte v maju dvignili nad 120 ameriških dolarjev (USD). Cena soda surove nafte je rekord dosegla v prvi polovici junija, ko je presegla 130 USD. Ekonomski analitiki so v iskanju razlogov za eskalacijo cene nafte na svetovnih trgih navajali različne vzroke. Nekateri vzrok za rekordno zvišanje cene nafte v primerjavi s povprečno ceno leta 2007 iščejo v špekulativnih motivih na blagovnih borzah, drugi v politični ekonomiji.

Prihodnost ameriške politike

Prihodnost ameriške politike

Že dolgo ni predsedniški kandidat za seboj potegnil takšnega gibanja, kot se je posrečilo Baracku Obami. Po izčrpavajoči bitki s Hillary Clinton si je izbojeval demokratsko nominacijo in pet mesecev pred novembrskimi volitvami je v dobrem položaju, da ga Američani izvolijo za svojega predsednika. Spremembe in upanje sta izstopajoči besedi njegove kampanje, za mnoge rojake že kar obljubi, ki ju mora kandidat izpolniti.

V novi makedonski vladi tudi stranka Albancev

V novi makedonski vladi tudi stranka Albancev

Skopje - Nova makedonska vlada bo vključevala tudi stranko Albancev, ker je to "običajno pravilo", je makedonski zunanji minister Antonio Milošoski povedal v pogovoru za televizijsko mrežo BBC. Volilna komisija pa je danes sporočila, da je po doslej preštetih glasovih koalicija Za boljšo Makedonijo na čelu z VMRO-DPMNE osvojila 46,89 odstotka glasov.