Revija Reporter

Slovenija stran 3066

Številka 23, leto 2008

Številka 23, leto 2008

KAZALO Zgodba tedna Konstrukcija z razpokami Takoj po imenovanju novega vodstva državnega zbora je bodoči mandatar s bodočimi koalicijskimi partnerji začel pogovore o delitvi ministrskih mest. Ko se je pred štirimi leti zatikalo mandatarju Janezu Janši, je takoj zagrozil z vnovičnimi volitvami. Tudi Borut Pahor bi bil lahko prisiljen storiti to, če bo trmasti predsednik upokojenske stranke vztrajal pri obrambnem resorju. Vsekakor pa si bo moral za mehčanje partnerjev, med katerimi ni več ljudske stranke, vzeti več časa in preklicati tudi obljube o skorajšnji predstavitvi vlade. Intervjuji Aleksander Zorn, poslanec SDS in nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Z zdaj že nekdanjim državnim sekretarjem in predsednikom Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost smo se pogovarjali še v njegovi vladni pisarni, še preden je v sredo prvič sedel v poslansko klop. Pravi, da tako le nadaljuje tam, kjer je začel, in da noče biti na obrobju z eno nogo v politiki in z drugo zunaj nje. V pogovoru je opozoril na odvisnost od nekaj kartelov, ki so se povezali s politiko, pokupili medije in zdaj vladajo vsej državi. Aleksander Zorn je vodil tudi Koordinacijski odbor za proslave in jih skušal približati ljudem tako, da bi tudi ti rituali spodbujali domoljubna čustva. Prepričan je, da brez domoljubja, ki ga razume kot kulturno identiteto v najširšem pomenu, sploh ni mogoče imeti svoje države. mag. Marinka Kurilić, pobudnica Civilne iniciative tržnice ne damo Zanjo Zoran Janković ni župan Ljubljane, temveč le župan kapitala. »Vpleta se v to, kar nam je ljubo, poskuša nam uničiti , kar imamo radi, in to samo zato, da bi nas prizadel,« je prepričana mag. Marinka Kurilić, ki se je prav zaradi županove pobude, da pod ljubljansko tržnico zgradi garažno hišo, odločila za ustanovitev Civilne iniciative tržnice ne damo. Županovega samosvojega ravnanja, ko je najprej mimo Plečnikovih arkad na tržnici začel potekati promet kar na črno, nato pa je čez noč poskrbel še za posek spomeniško zaščitene platane ob Lutkovnem gledališču, niso mogli preprečiti. Prav zato so toliko bolj veseli odločitve ministrstva za kulturo, ki je podprlo njihovo pobudo in sprejelo odločitev, da se Plečnikove tržnice začasno razglasijo za kulturni spomenik državnega pomena. Primož Kozmus, atlet Je prvi slovenski atlet, ki je osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah, in zanesljiv kandidat za slovenskega športnika leta. Čez štiri leta v Londonu pričakuje ponovitev letošnjega uspeha, do takrat pa, upa, izboljšati tudi svetovni rekord, ki ga ima že 22 let nekdanji sovjetski tekmovalec Jurij Sedih. Primožu do daljave 86,74 manjkajo še dobri štirje metri. Meter na leto, pa bo, je prepričan Brežičan. Slovenija Zamolčana grobišča Od povojnega poboja več kot petnajst tisoč Slovencev, od katerih je bila večina domobranskih vojnih ujetnikov, je minilo že dobrih 63 let. Kljub kopici besed o pieteti do divjaško pomorjenih žrtev od tedanjih komunističnih oblastnikov, vse demokratične vlade do zdaj izkopu kosti s stotin morišč po državi in dostojnemu skupinskemu pokopu ali identifikaciji žrtev niso namenile dovolj pozornosti in denarja. Žal tudi zadnja ne. Čeprav je od izkopa kosti žrtev iz konfinskega brezna pri Grčaricah že več kot dve leti, vsi domnevni svojci žrtev še vedno ne vedo, ali so med pobitimi njihovi očetje, brati, strici … In to kljub temu, da bi bila identifikacija tehnično izvedljiva v približno treh mesecih. Reportaža Kenija Prostrana savana. Nekje ob vodi se pasejo zebre, nedaleč stran trop gnujev. Na drugi strani mlake se številni flamingi hladijo v vodi. V daljavi savano prečka trop slonov, žirafe pa se naprezajo za zelenjem visoko na drevju. Poleg njih se pasejo različne antilope in gazele, mednje pa od časa do časa priskaklja kakšen pavijan. Nekje v senci, v zavetju nizkega grmičevja, levinja z mladiči počiva po ravnokar zaužitem obroku. Kar je ostalo, pospravljajo hijene. V ozadju se nad savano mogočno dviga vulkanska gora, na vrhu okrašena s čudovitim snežnim vencem. Gora Kilimandžaro. Približno taka je stereotipna podoba afriških safarijev, ki smo jih občudovali v knjigah, v zadnjih letih pa tudi v številnih satelitskih televizijskih programih. Prav zato mnogi Kenijo imenujejo tudi črni biser Afrike. IME TEDNA Dimitrij Rupel     SLOVENIJA Ducat izvoljenk Obračunavanje na Triglavu Lažna propaganda karikatur PRO & CONTRA Psihični bolniki: Bogdan Dobnik in Zdenka Čebašek Travnik DENAR Posledice finančne krize GLOBUS Avstrija po Haiderju TEHNIKA Nova jabolka ZDRAVJE Smrt, ki podari življenje AVTO Wolkswagen golf VI FILM Maksimalna bolečina KULTURA V objemu hobotnice ESTRADA Tina Gaber in Nevenka Črešnar Pergar Sonja Javornik: Praznovanje kljub modrici ŠPORT Neumljivih sedem točk KOLUMNE Boštjan M. Turk: Škric in srajčnik Vinko Vasle: Vsako jutro bo nov dan, če bo! Tino Mamić: Nova Slovenija med sanjo in upanjem Igor Guzelj: Razodetje iz šparovčka Saša Veronik: Do meja mogočega

Najšibkejša člena

Najšibkejša člena

Ko je po volitvah leta 2000 vlado sestavljala LDS, je Gregor Golobič kot njen glavni kadrovik in pogajalec vsem koalicijskim partnerjem tako rekoč vsilil koalicijsko pogodbo po načelu »vzemi ali pusti«, podobno pa se je obnašal tudi pri razdelitvi resorjev. Tako je druga največja koalicijska partnerica, združena lista, dobila tri resorje in predsednika državnega zbora, SLS tri resorje, Desus pa nobenega. Prvak ZLSD Borut Pahor je raje kot ministrski stolček izbral vodenje državnega zbora in si s tem zagotovil še boljšo politično kariero. Po zadnjih volitvah je položaj obrnjen: danes je Pahor tisti, ki je tako močan kot nekoč Golobič in obratno. A vendar se zgodovina ne ponavlja, saj Pahor Golobiču ne vsiljuje koalicijske pogodbe in ministrskih mest. Še več, Golobič Pahorju kaže svoje mišice, čeprav so mu volivci namenili trikrat manjšo moč. Ko je denimo Pahor poslal osnutek koalicijske pogodbe vsem možnim zaveznikom, mu je Golobič še isti dan vrnil z 99 točkami svojih zahtev. Hkrati izjavlja, da ministrskih mest ne bi smeli deliti po ključu poslanskih mandatov, ampak da bi morali sestaviti vlado ne glede na politično pripadnost ministrov. Čudno, da takega stališča ni zastopal že leta 2000, ampak šele zdaj! Za razliko od verjetnega prihodnjega premierja ni sprejel ponujeni položaj predsednika državnega zbora, do te funkcije se je obnašal skrajno žaljivo, kot bi mu ponujali mačka v žaklju. Nazadnje je ta položaj vendarle blagovolil prevzeti Golobičev izbranec Pavel Gantar. Golobič menda prav tako ne želi prevzeti ponujenega zunanjega ministrstva, za katerega bi se »navadni smrtniki« stepli. Raje bi bil neke vrste minister brez resnih obveznosti, da bi imel dovolj časa za kadrovske igrice in politične spletke. Toda njegovi znanci v SD so mu dali vedeti, da bo moral prevzeti resor s konkretno zadolžitvijo, sicer bo kar ostal v poslanskih klopeh. Njegove apetite po oblasti težko prenašajo že njegovi tesni sodelavci. Mateja Lahovnika naj bi dobesedno silil na ministrstvo za gospodarstvo, da bi lahko sam kadroval po gospodarstvu, čemur pa se je ta uprl in bi zato raje prevzel kak drug resor, denimo za delo in socialo. Tam bi ga tudi v SD raje videli, saj je njihova kandidatka Andreja Črnak Meglič bolj kot Pahorju zvesta Milanu Kučanu. Vprašanje pa ostaja, kdo bo zasedel zunanje ministrstvo. Če Pahor ne bo našel ustreznega kandidata, bo v skrajni sili to funkcijo nekaj časa opravljal sam. Katarina Kresal si tega mesta s svojim pičlim volilnim izkupičkom niti najmanj ne zasluži, pripada ji kvečjemu en resor, za pravosodje, vendar se bo morala odločiti, ali ga bo zasedla sama ali Aleš Zalar. V slednjem primeru bo lahko (njegova) državna sekretarka ali vodja poslanske skupine LDS. Potem ko se je po volitvah obnašala kot velika zmagovalka, bo »princeska na zrnu graha« morala pasti na realna tla.