Revija Reporter

Slovenija stran 3066

Številka 23, leto 2008

Številka 23, leto 2008

KAZALO Zgodba tedna Konstrukcija z razpokami Takoj po imenovanju novega vodstva državnega zbora je bodoči mandatar s bodočimi koalicijskimi partnerji začel pogovore o delitvi ministrskih mest. Ko se je pred štirimi leti zatikalo mandatarju Janezu Janši, je takoj zagrozil z vnovičnimi volitvami. Tudi Borut Pahor bi bil lahko prisiljen storiti to, če bo trmasti predsednik upokojenske stranke vztrajal pri obrambnem resorju. Vsekakor pa si bo moral za mehčanje partnerjev, med katerimi ni več ljudske stranke, vzeti več časa in preklicati tudi obljube o skorajšnji predstavitvi vlade. Intervjuji Aleksander Zorn, poslanec SDS in nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Z zdaj že nekdanjim državnim sekretarjem in predsednikom Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost smo se pogovarjali še v njegovi vladni pisarni, še preden je v sredo prvič sedel v poslansko klop. Pravi, da tako le nadaljuje tam, kjer je začel, in da noče biti na obrobju z eno nogo v politiki in z drugo zunaj nje. V pogovoru je opozoril na odvisnost od nekaj kartelov, ki so se povezali s politiko, pokupili medije in zdaj vladajo vsej državi. Aleksander Zorn je vodil tudi Koordinacijski odbor za proslave in jih skušal približati ljudem tako, da bi tudi ti rituali spodbujali domoljubna čustva. Prepričan je, da brez domoljubja, ki ga razume kot kulturno identiteto v najširšem pomenu, sploh ni mogoče imeti svoje države. mag. Marinka Kurilić, pobudnica Civilne iniciative tržnice ne damo Zanjo Zoran Janković ni župan Ljubljane, temveč le župan kapitala. »Vpleta se v to, kar nam je ljubo, poskuša nam uničiti , kar imamo radi, in to samo zato, da bi nas prizadel,« je prepričana mag. Marinka Kurilić, ki se je prav zaradi županove pobude, da pod ljubljansko tržnico zgradi garažno hišo, odločila za ustanovitev Civilne iniciative tržnice ne damo. Županovega samosvojega ravnanja, ko je najprej mimo Plečnikovih arkad na tržnici začel potekati promet kar na črno, nato pa je čez noč poskrbel še za posek spomeniško zaščitene platane ob Lutkovnem gledališču, niso mogli preprečiti. Prav zato so toliko bolj veseli odločitve ministrstva za kulturo, ki je podprlo njihovo pobudo in sprejelo odločitev, da se Plečnikove tržnice začasno razglasijo za kulturni spomenik državnega pomena. Primož Kozmus, atlet Je prvi slovenski atlet, ki je osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah, in zanesljiv kandidat za slovenskega športnika leta. Čez štiri leta v Londonu pričakuje ponovitev letošnjega uspeha, do takrat pa, upa, izboljšati tudi svetovni rekord, ki ga ima že 22 let nekdanji sovjetski tekmovalec Jurij Sedih. Primožu do daljave 86,74 manjkajo še dobri štirje metri. Meter na leto, pa bo, je prepričan Brežičan. Slovenija Zamolčana grobišča Od povojnega poboja več kot petnajst tisoč Slovencev, od katerih je bila večina domobranskih vojnih ujetnikov, je minilo že dobrih 63 let. Kljub kopici besed o pieteti do divjaško pomorjenih žrtev od tedanjih komunističnih oblastnikov, vse demokratične vlade do zdaj izkopu kosti s stotin morišč po državi in dostojnemu skupinskemu pokopu ali identifikaciji žrtev niso namenile dovolj pozornosti in denarja. Žal tudi zadnja ne. Čeprav je od izkopa kosti žrtev iz konfinskega brezna pri Grčaricah že več kot dve leti, vsi domnevni svojci žrtev še vedno ne vedo, ali so med pobitimi njihovi očetje, brati, strici … In to kljub temu, da bi bila identifikacija tehnično izvedljiva v približno treh mesecih. Reportaža Kenija Prostrana savana. Nekje ob vodi se pasejo zebre, nedaleč stran trop gnujev. Na drugi strani mlake se številni flamingi hladijo v vodi. V daljavi savano prečka trop slonov, žirafe pa se naprezajo za zelenjem visoko na drevju. Poleg njih se pasejo različne antilope in gazele, mednje pa od časa do časa priskaklja kakšen pavijan. Nekje v senci, v zavetju nizkega grmičevja, levinja z mladiči počiva po ravnokar zaužitem obroku. Kar je ostalo, pospravljajo hijene. V ozadju se nad savano mogočno dviga vulkanska gora, na vrhu okrašena s čudovitim snežnim vencem. Gora Kilimandžaro. Približno taka je stereotipna podoba afriških safarijev, ki smo jih občudovali v knjigah, v zadnjih letih pa tudi v številnih satelitskih televizijskih programih. Prav zato mnogi Kenijo imenujejo tudi črni biser Afrike. IME TEDNA Dimitrij Rupel     SLOVENIJA Ducat izvoljenk Obračunavanje na Triglavu Lažna propaganda karikatur PRO & CONTRA Psihični bolniki: Bogdan Dobnik in Zdenka Čebašek Travnik DENAR Posledice finančne krize GLOBUS Avstrija po Haiderju TEHNIKA Nova jabolka ZDRAVJE Smrt, ki podari življenje AVTO Wolkswagen golf VI FILM Maksimalna bolečina KULTURA V objemu hobotnice ESTRADA Tina Gaber in Nevenka Črešnar Pergar Sonja Javornik: Praznovanje kljub modrici ŠPORT Neumljivih sedem točk KOLUMNE Boštjan M. Turk: Škric in srajčnik Vinko Vasle: Vsako jutro bo nov dan, če bo! Tino Mamić: Nova Slovenija med sanjo in upanjem Igor Guzelj: Razodetje iz šparovčka Saša Veronik: Do meja mogočega

Ekskluzivno: kaos na Delu

Ekskluzivno: kaos na Delu

Na Delu se nadaljuje kadrovski cunami v režiji prve nadzornice Andrijane Starina Kosem, ki kot po tekočem traku odstavlja dolgoletne kadre in na njihova mesta uvaja svoje osebne prijatelje in bivše strankarske pajdaše.

Trojček čaka Desus

Trojček čaka Desus

Predsedniki strank t.i. levega trojčka so ugotovili, da so pri uskladitvi vsebinskega dela koalicijske pogodbe "prišli skoraj do konca" ter uspešno začeli tudi pogovore o kadrovskem delu pogodbe, je pojasnil predsednik SD Borut Pahor. Ker pa pričakujejo, da se bo v pogajanja vrnila tudi DeSUS, so osnutek pogodbe zaenkrat pustili odprt.

Konstrukcija z razpokami

Konstrukcija z razpokami

Takoj po imenovanju novega vodstva državnega zbora je bodoči mandatar s bodočimi koalicijskimi partnerji začel pogovore o delitvi ministrskih mest. Ko se je pred štirimi leti zatikalo mandatarju Janezu Janši, je takoj zagrozil z vnovičnimi volitvami. Tudi Borut Pahor bi bil lahko prisiljen storiti to, če bo trmasti predsednik upokojenske stranke vztrajal pri obrambnem resorju. Vsekakor pa si bo moral za mehčanje partnerjev, med katerimi ni več ljudske stranke, vzeti več časa in preklicati tudi obljube o skorajšnji predstavitvi vlade.

Intervju: Aleksander Zorn

Intervju: Aleksander Zorn

Z zdaj že nekdanjim državnim sekretarjem in predsednikom Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost smo se pogovarjali še v njegovi vladni pisarni, še preden je v sredo prvič sedel v poslansko klop. Pravi, da tako le nadaljuje tam, kjer je začel in da noče biti na obrobju z eno nogo v politiki in z drugo zunaj nje. V pogovoru je opozoril na odvisnost od nekaj kartelov, ki so se zvezali s politiko, pokupili medije in zdaj vladajo celotni državi. Aleksander Zorn je vodil tudi Koordinacijski odbor za proslave in jih skušal približati ljudem tako, da bi tudi to spodbujalo domoljubna čustva. Prepričan je, da brez domoljublja, ki ga razume kot kulturno identiteto v najširšem smislu, sploh ni mogoče imeti svoje države.

Ženske v politiki

Ženske v politiki

Čeprav je bilo med več kakor tisoč kandidati na letošnjih državnozborskih volitvah kar 35 odstotkov žensk, jih je v parlament izvoljenih zgolj 12, torej 13 odstotkov. S tem Slovenija ostaja na repu evropskih držav po zastopanosti žensk v zakonodajni oblasti, med štirimi na novo izvoljenimi vodilnimi poslanci v državnem zboru ni ženske. Tudi v novi vladi bodo verjetno zgolj tri ali štiri. O vzrokih, zaradi katerih je slovenska visoka politika še vedno tako mačistična, smo se pogovarjali z uspešnimi političarkami.

Obračunavanje na Triglavu

Obračunavanje na Triglavu

V Triglavu je po zadnjih volitvah spet vroče. V času Janševe vlade je bila največja slovenska zavarovalnica pod domnevnim patronatom Bajukove Nove Slovenije, naj bi jo zdaj v svoje roke poskušali prevzeti Pahorjevi socialdemokrati. Na prepihu sta tako predsednik uprave Andrej Kocič kot prvi nadzornik Damjan Mihevc.

Protest ZNP in DNS

Protest ZNP in DNS

Združenje novinarjev in publicistov je upravo časopisne hiše Delo po dogovoru upravnega sveta pisno zaprosilo za pojasnila o postopku odpovedi delovnega razmerja uredniku Slovenskih novic Bojanu Budji, so sporočili iz ZNP. Po njihovo je zavajanje javnosti "z izmišljotinami brez preverjanja" za resno založniško hišo nesprejemljivo ravnanje. Gre za grobo zlorabo novinarskega poklica in kredibilnosti časopisa, ki meče negativno luč na vse novinarje, ki so zaposleni v družbi Delo in svoje delo opravljajo profesionalno, je v zvezi s postopki zoper urednika Slovenskih novic Bojana Budjo zapisal predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž.

ASK lomasti po Delu

ASK lomasti po Delu

Uprava Dela je proti uredniku Slovenskih novic Bojanu Budji sprožila disciplinski postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker ni objavil članka z neresničnimi navedbami, je danes za STA povedal Budjev odvetnik Aleksander Čeferin. Z objavo članka, ki bi škodoval ugledu Janše in Golobiča, bi Budja po odvetnikovih besedah tvegal sodni pregon.

Neenakopravna obravnava

Neenakopravna obravnava

Predsednik DeSUS Karel Erjavec je v izjavi za medije povedal, da so pogajanja glede vstopa v vlado začasno prekinili zaradi neenakopravnega položaja njegove stranke v pogajanjih. Povedal je tudi, da se lahko zgodi, da DeSUS ne bo v novi vladi. "Pričakujemo drugačen način pogajanj in dogovarjanja," je poudaril Erjavec.

Koalicija brez Desusa?

Koalicija brez Desusa?

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pogajanja o koalicijski pogodbi začasno prekinil, ker predsednik SD Borut Pahor ni pristal na njegov pogoj, da bi v prihodnji vladi še naprej vodil obrambno ministrstvo, je pojasnil Pahor. Verjetni mandatar Pahor pričakuje, da bodo zaplet rešili, čeprav dopušča možnost, da v novi koaliciji stranke DeSUS ne bo.

Plačni zakon v presojo

Plačni zakon v presojo

Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir) je danes na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.

Kazen za elektrodistributerje

Kazen za elektrodistributerje

Varuh konkurence je v sredo petim elektrodistributerjem, ki jim očita kartelno zvišanje cen električne energije, poslal odločbe z globami, je za STA potrdil prvi mož urada Jani Soršak. Višine kazni ni želel razkriti, po neuradnih informacijah pa naj bi jo najslabše odnesel Elektro Ljubljana z globo v višini 2,6 milijona evrov.

Do mandatarja čimprej

Do mandatarja čimprej

Predsednik republike Danilo Türk je v govoru na ustanovni seji novega sklica DZ povedal, da bo v najkrajšem času opravil potrebna posvetovanja s poslanskimi skupinami in predlagal mandatarja za sestavo nove vlade. Novoizvoljenem poslancem pa je tudi dejal, da ni dobro, kadar se parlament reducira na mehanizem za glasovanje in preglasovanje.

Najprej formalnosti

Najprej formalnosti

Novoizvoljeni poslanke in poslanci so na ustanovni seji potrdili svoje poslanske mandate, s čimer je novi sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen. Na tajnem glasovanju so z 69 glasovi za in 13 proti za novega predsednika državnega zbora izvolili Pavla Gantarja. Za podpredsednike so izvolili Mirana Potrča (SD), Franceta Cukjatija (SDS) in Vasjo Klavoro (DeSUS).

Prva seja parlamenta

Prva seja parlamenta

Novoizvoljeni poslanke in poslanci so začeli ustanovno sejo petega sklica državnega zbora. Po nagovoru dosedanjega predsednika DZ Franceta Cukjatija so oblikovali mandatno-volilno komisijo, ki trenutno že zaseda. Nato pa bodo novoizvoljeni poslanci potrdili svoje mandate, s čimer bo državni zbor tudi dejansko ustanovljen.

Za stabilne finance

Za stabilne finance

Na opoldanskem sestanku pri predsedniku vlade Janezu Janši, katerega tema so bile aktualne razmere na finančnih trgih, so se dogovorili za ukrepanje, ki bo v času med iztekom mandata sedanje vlade ter prevzemom polnih pooblastil nove vlade zagotovilo polno stabilnost finančnega sistema.

Najšibkejša člena

Najšibkejša člena

Ko je po volitvah leta 2000 vlado sestavljala LDS, je Gregor Golobič kot njen glavni kadrovik in pogajalec vsem koalicijskim partnerjem tako rekoč vsilil koalicijsko pogodbo po načelu »vzemi ali pusti«, podobno pa se je obnašal tudi pri razdelitvi resorjev. Tako je druga največja koalicijska partnerica, združena lista, dobila tri resorje in predsednika državnega zbora, SLS tri resorje, Desus pa nobenega. Prvak ZLSD Borut Pahor je raje kot ministrski stolček izbral vodenje državnega zbora in si s tem zagotovil še boljšo politično kariero. Po zadnjih volitvah je položaj obrnjen: danes je Pahor tisti, ki je tako močan kot nekoč Golobič in obratno. A vendar se zgodovina ne ponavlja, saj Pahor Golobiču ne vsiljuje koalicijske pogodbe in ministrskih mest. Še več, Golobič Pahorju kaže svoje mišice, čeprav so mu volivci namenili trikrat manjšo moč. Ko je denimo Pahor poslal osnutek koalicijske pogodbe vsem možnim zaveznikom, mu je Golobič še isti dan vrnil z 99 točkami svojih zahtev. Hkrati izjavlja, da ministrskih mest ne bi smeli deliti po ključu poslanskih mandatov, ampak da bi morali sestaviti vlado ne glede na politično pripadnost ministrov. Čudno, da takega stališča ni zastopal že leta 2000, ampak šele zdaj! Za razliko od verjetnega prihodnjega premierja ni sprejel ponujeni položaj predsednika državnega zbora, do te funkcije se je obnašal skrajno žaljivo, kot bi mu ponujali mačka v žaklju. Nazadnje je ta položaj vendarle blagovolil prevzeti Golobičev izbranec Pavel Gantar. Golobič menda prav tako ne želi prevzeti ponujenega zunanjega ministrstva, za katerega bi se »navadni smrtniki« stepli. Raje bi bil neke vrste minister brez resnih obveznosti, da bi imel dovolj časa za kadrovske igrice in politične spletke. Toda njegovi znanci v SD so mu dali vedeti, da bo moral prevzeti resor s konkretno zadolžitvijo, sicer bo kar ostal v poslanskih klopeh. Njegove apetite po oblasti težko prenašajo že njegovi tesni sodelavci. Mateja Lahovnika naj bi dobesedno silil na ministrstvo za gospodarstvo, da bi lahko sam kadroval po gospodarstvu, čemur pa se je ta uprl in bi zato raje prevzel kak drug resor, denimo za delo in socialo. Tam bi ga tudi v SD raje videli, saj je njihova kandidatka Andreja Črnak Meglič bolj kot Pahorju zvesta Milanu Kučanu. Vprašanje pa ostaja, kdo bo zasedel zunanje ministrstvo. Če Pahor ne bo našel ustreznega kandidata, bo v skrajni sili to funkcijo nekaj časa opravljal sam. Katarina Kresal si tega mesta s svojim pičlim volilnim izkupičkom niti najmanj ne zasluži, pripada ji kvečjemu en resor, za pravosodje, vendar se bo morala odločiti, ali ga bo zasedla sama ali Aleš Zalar. V slednjem primeru bo lahko (njegova) državna sekretarka ali vodja poslanske skupine LDS. Potem ko se je po volitvah obnašala kot velika zmagovalka, bo »princeska na zrnu graha« morala pasti na realna tla.