Poslanske skupine so predstavile stališča do predloga novele zakona o javnih cestah, ki uvaja vinjete za krajše časovno obdobje. Mnenja o krajših vinjetah so deljena, saj opozicija meni, da je obstoječi vinjetni sistem dober in ga ni treba spreminjati. Kljub temu je pričakovati sprejem zakona, o katerem bo DZ glasoval ob koncu zasedanja.
Minister za promet Patrick Vlačič je pojasnil, da zakonska novela za osebna vozila uvaja sedemdnevne, mesečne in letne vinjete, polletne pa ukinja. Cene bodo določene z uredbo; ta za letno vinjeto predvideva ceno 95 evrov, za tedensko 15 evrov, o ceni mesečne vinjete pa bo dala odgovor medresorska skupina; gibala naj bi se med 30 in 35 evri. Za motorna kolesa bo poleg tedenskih in letnih še nadalje veljala polletna vinjeta.
Vlada je po Vlačičevih besedah s spremembo zakona o javnih cestah sledila očitkom iz uradnega opomina Evropske komisije, ki je zaradi po njenem diskriminatornega sistema cestninjenja kasneje zamrznila evropska sredstva za izgradnjo avtocestnih odsekov. Slovenija pričakuje, da bo komisija z uvedbo krajših vinjet sredstva sprostila.
Zakon tudi predvideva, da investitor kateregakoli objekta gospodarske javne infrastrukture v celoti zagotovi financiranje gradnje ali obnove državne ceste, razmejitev obveznosti med investitorji pa se uredi s posebno pogodbo. Določa pa tudi daljši rok za določitev projektnih pogojev in za izdajo soglasja.
Poslanska skupina SLS je napovedala podporo zakonski noveli, čeprav se z njo ne strinja. Je pa uvedba krajših vinjet po besedah Radovana Žerjava edini način, da komisija sprosti zamrznjena sredstva. Poteza komisije je sicer po Žerjavovem prepričanju zelo nenavadna. "Gre za politično izsiljevanje. Evropska komisija je brez sodišča obsodila Slovenijo, za kar nima pristojnosti," je poudaril in izrazil upanje, da se takšno izsiljevanje ne bo pojavilo še kje. Žerjav je kot manipulacijo zavrnil navedbe, da obstoječi sistem ogroža finančno vzdržnost Darsa. Ta bi bila po njegovih besedah na dolgi rok ogrožena v vsakem primeru, in sicer zaradi višanje anuitet za vračanje kreditov.
Peter Verlič je napovedal, da poslanska skupina SDS zakona ne bo podprla in poudaril, da očitek Evropske komisije o diskriminatornosti ne vzdrži, saj vinjete veljajo tako za domače kot tuje uporabnike, cena pa je po njegovem mnenju sorazmerna tako za pogoste kot občasne uporabnike. Edina posledica uvedbe tedenske in mesečne vinjete je po Verličevem prepričanju podražitev letne vinjete za 73 odstotkov, kar bodo najbolj čutili domači, torej najbolj pogosti uporabniki avtocest, medtem ko uvedba krajših vinjet za tujce po predvidenih cenah ne bo pomenila bistvene spremembe. Verlič je tudi opozoril, da vlada ob uvedbi krajših vinjet še vedno ne ve, ali bo komisija sprostila zamrznjena sredstva. "Nimamo namreč dogovora, ali bo nov sistem takšen, da bo všeč Evropski komisiji," je dejal.
Poslanska skupina SDS se tudi ne strinja s podaljševanjem rokov za določitev projektnih pogojev in izdajo soglasja za projekte gradnje in obnove državnih cest, saj je to po Verličevih besedah nedopustno. Poslanska skupina je zato vložila dopolnila k trem členom zakona, s katerimi predlaga ohranitev obstoječega sistema in ohranitev obstoječih rokov za določitev projektnih pogojev in izdajo soglasja. "Nobene potrebe namreč ni, da karkoli spreminjamo," je poudaril Verlič.
Tudi poslanska skupina SNS zakona ne bo podprla, saj je obstoječi vinjetni sistem dober, dostopen in omogoča razbremenitev prometa na slabih državnih cestah. Predlagani model vinjete draži, poleg tega pa bo z uvedbo krajši vinjet zbranega še manj denarja za odplačevanje kreditov Darsa, je poudaril Srečko Prijatelj, ki se sprašuje, zakaj ne uvedemo krajših vinjet, hkrati pa obdržimo zdaj veljavnih cen. Prijatelja tudi zanima, kaj bo storila Slovenija, če Evropska komisija kljub krajšim vinjetam ne bo sprostila sredstva.
Poslanske skupine LDS, Zares, SD in DeSUS so napovedale podporo zakonu. Po besedah Mirana Jeriča (LDS) je bila lanska uvedba vinjet eksperiment, ki ga ni podprla nobena ekonomska študija, nasprotoval mu je tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj. "Šlo je za navadno hazardiranje z vzdržnostjo avtocestnega programa in posledično javnimi financami," je poudaril Jerič. Je pa poslanska skupina LDS vlado oz. ministrstvo za promet pozvala, naj pospeši priprave za uvedbo cestninjenja v prostem prometnem toku.
Damjan Perne (Zares) je poudaril, da se je Slovenija lani z uvedbo vinjet na hitro odločila za dvojno cestninjenje (vinjetni za osebna vozila, elektronski za tovornjake), s čimer je uvedla tudi dvojne stroške. Zato tudi ne more odstraniti cestninskih postaj, zaradi katerih je po njegovih besedah prometna varnost bistveno slabša. Perne je opozoril tudi na slabšo prodajo vinjet, kot je bila predvidena ob uvedbi vinjetnega sistema cestninjenja, in na slabost pavšalnega sistema cestninjenja, ki bremeni predvsem redke uporabnike avtocest. Tudi v Zaresu od ministra pričakujejo, da bo še letos pripravil bolj pravičen sistem cestninjenja.
Lanska uvedba vinjet ima po mnenju Matjaža Hana (SD) več negativnih posledic kot pozitivnih učinkov. Zato je bila vlada po njegovih besedah primorana pripraviti nov zakon, "s katerim upamo, da bomo pogasili požar, katerega piroman je znan". Han je poudaril, da si sprememb želijo v smislu odgovornega upravljanja države, pri čemer se ne ozirajo na všečnost pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament.
Anton Urh iz poslanske skupine DeSUS je opozoril, da obstoječi sistem breme stroškov prenaša na tiste skupine ljudi, ki redko uporabljajo avtoceste, med katerimi so tudi upokojenci. Zato je po ocenah DeSUS uvedba krajših vinjet dobra. Ob tem pa je Urh opozoril na po njihovi oceni dragih predvidenih vinjet, sploh ob dejstvu, da se avtocestni odseki zaradi obnove konstantno zapirajo.
