Največji stranki v državi želita prikazati volitve v Evropski parlament kot ponovno možnost, da se Slovenija polarizira, meni nosilec liste NSi Lojze Peterle. Glede napovedi premiera Pahorja, da Evropa potrebuje nove rešitve na probleme, pa spominja, da smo ob volitvah v DZ naročili pečenko, "zdaj pa jemo pasulj".
Kljub izpadu iz DZ na lanskih volitvah nosilec kandidatne liste Nove Slovenije (NSi) in evropski poslanec Peterle ne vidi razloga, da bi na letošnjih volitvah stranka dobila manj kot leta 2004, ko je NSi dobila dva mandata v Evropski parlament.
Poraz na zadnjih volitvah v DZ bi moral tako "poživiti stranko in njene podpornike, da to priliko izkoristijo in gredo množično na volitve in izrazijo podporo neki smeri, ki se je izkazala za evropsko s slovenskim srcem", ocenjuje. Tako sam kot predsednica NSi in prav tako evroposlanka Ljudmila Novak sta po njegovih besedah v petih letih naredila veliko, kar lahko tudi pokažeta.
Na podlagi anket javnega mnenja Peterle meni, "da imamo na dosegu drugi mandat, bo pa treba za to močno delati, zlasti ker dve največji stranki želita prikazati te volitve kot ponovno možnost, da se Slovenija polarizira". Peterle si tovrstne polarizacije ne želi, saj sodi, da je "hude krvi" "dovolj že o drugih zadevah".
Namesto polarizacije bi bilo za nosilca liste NSi tako bolje, "da bi Slovenija volila tako kot prvič" oz. glede na kompetence kandidatov.
O možnosti, da ne bi bil ponovno izvoljen za poslanca v Bruslju, pa Peterle zaenkrat ne razmišlja. Sebe vidi kot osebo, "ki ne bi dolgo iskala zaposlitve, vendar zaenkrat take ponudbe hvaležno odklanjam in upam, da mi jih ne bo treba sprejeti".
Glede besed premiera in predsednika SD Boruta Pahorja - ta je ob potrjevanju strankine liste aprila dejal, da računajo na večino socialnodemokratske opcije v novem sklicu Evropskega parlamenta ter da "na nove probleme ni mogoče odgovoriti s starimi rešitvami" - Peterle v prvi vrsti ugotavlja razlike med EU in Slovenijo.
"V Evropski zvezi, zlasti tam, kjer imamo na oblasti desnico, je vedno težnja, da se davke znižuje. Pri nas gredo davki gor in zadolženost gre gor," opozarja. Prav tako v politiki slovenske vlade pogreša ukrepe, s katerimi bi krizo izkoristili za prestrukturiranje gospodarstva.
Najava pohoda levice na oblast se mu sicer zdi legitimna, ob tem pa Peterle vidi "veliko bolj uravnotežen pristop v politiki Evropske ljudske stranke". Ta po njegovem mnenju ni zakuhala krize, kot se demagoško zavaja, "ampak so bili del odgovora".
Kriza se ni začela v Evropi, spominja nosilec liste NSi, "je pa Evropa prva zares reagirala" ter ni dovolila, "da bi kriza povzročila polom".
Poleg tega je po Peterletovih izkušnjah za demokrščansko oz. konservativno politiko značilno, da misli na celoto. "Samo s socialnimi gesli ne bomo prišli naprej, to je premalo, in socialna demokracija nima nobenega monopola nad socialnim vidikom," meni. Dodaja, da so socialni vidik k liberalni politiki prinesli prav krščanski demokrati, "zato imamo v Evropi model socialno-tržne ekonomije, ki ga je treba aktualizirati, ne pa ga podirati".
Zadnji izhodiščni predlog evropskega komisarja Rehna za rešitev vprašanja meje s Hrvaško je za Peterleta nesprejemljiv. Dodaja, da če pa bodo upoštevani predlogi slovenske strani, "bi lahko prišlo do uravnoteženja tega dokumenta in v tem primeru bi ga podprl, če bi imel zagotovila, da so izhodišča takšna in tako zapisana, da lahko vodijo v pravično rešitev".
Sicer pa meni, da se je Hrvaška s številnimi enostranskimi dejanji "dejansko odpovedala izhodišču 25. 6. 1991". Spomnil je, da je sam že pred meseci priporočil, da bi se Slovenija poslužila "zgodovinskega naslova", podobno pa sta kasneje izjavila tudi France Bučar in Jelko Kacin.
Glede besed prvaka SDS Janeza Janše, ki je izrazil pesimizem nad tem, da bi bila dopolnila slovenske strani k Rehnovemu predlogu sprejeta, pa Peterle meni, da ni dobro iti predaleč s komentarji, dokler je proces odprt.
Evropski poslanec je spomnil, da je po neki pred dnevi objavljeni statistiki evropski poslanec, ki je največkrat glasoval za nacionalne interese, čeprav je, kot dodaja, glasoval tudi za t.i. skupne interese. V primeru ponovne izvolitve pa bi sam rad še naprej delal v odboru za okolje, javno zdravje in varno hrano. Prepričan je namreč, "da je treba za zdravje delati veliko več in da je zdravje še naprej podcenjena tema". Prav tako pa želi v Evropskem parlamentu okrepiti boj proti raku.
Poleg tega želi sodelovati v odboru za zunanjo politiko. Kot pravi tudi zato, "ker bomo tam še obravnavali poročila o Hrvaški in rad bi mirno spal na to temo". Sicer pa napoveduje, da bo ob ponovni izvolitvi nadaljeval delo z minulega mandata, ko je po njegovih besedah nastopil tudi na več kot sto konferencah, "kjer je bilo vedno jasno, kdo sem, od kod prihajam in kaj zastopam".
Polna integracija v EU, ki smo jo dosegli z vstopom v schengen in v evrsko območje, Peterle težko primerja z državnimi skupnostmi, v katerih smo Slovenci živeli prej, saj smo v EU prišli na prostovoljen in demokratičen način. Slovenci po njegovo tako "imamo zdaj šele prvi okus. Zdaj je treba to naše članstvo izkoristiti za nove dobrobiti za naše ljudi oz. za vso Slovenijo".
Ob tem dodaja, da je finančna kriza, še posebej v Islandiji in na Madžarskem, pokazala, "kako pomembno je: prvič, da si član evropske zveze; drugič, da si del evroobmočja, ker potem si zavezan nekim pravilom, nekim standardom pa tudi neki solidarnosti". "Mi smo del nekega stabilnega območja, ki ga urejajo skupna pravila igre," o prednostih članstva še razmišlja Peterle.
V zvezi s pritiski Evropske komisije na Slovenijo glede cene in trajanja vinjet Peterle pove, da komisija nima kompetence določati ceno vinjet, "lahko pa zahteva obnašanje v skladu z uveljavljenimi pravili in tukaj zastopa državljane". Sam je, kot spominja, pozdravil uvedbo vinjet, pri čemer pa po njegovo "nismo bili dovolj specifični glede kratkoročnih vinjet in mislim, da bi se dalo to urediti brez posebnosti, sporov in ideologiziranj".
Pri tem pa, tako Peterle, komisije ne gre obtoževati. Opozarja še, da sedanje stanje traja predolgo, kar "nam tudi zadržuje določena sredstva".
