Danes so prizori na območjih, ki so jih pred tremi tedni prizadele uničujoče poplave in plazovi, žalostni in turobni navkljub močnemu soncu, ki je dodobra izsušilo z muljem in blatom namočeno zeleno pokrajino. Eno je videti posnetke poplavljenih in porušenih hiš na televiziji, kjer vse deluje bolj majhno, drugo pa je, ko se pelješ skozi Kamnik, Braslovče, Letuš, Ljubno, Luče, Rastke vse do Mežiške doline, Črne na Koroškem in še naprej, kjer ure in ure zgroženo gledaš uničene hiše, polja, sadovnjake, hleve, ceste, mostove… Vse, kar so ljudje s svojimi rokami, ljubeznijo in trudom ustvarjali desetletja, nekateri več generacij, je zdaj uničeno. Izbrisano.

Sprašujemo se, kako je lahko grozljiva naravna nesreča uspela sestaviti simpatično zgodbo »slogaštva«, ki smo jo domala že izbrisali iz nacionalnega spomina. Premier Robert Golob in Janez Janša pa je nista prikazala na nacionalni televiziji, kot bi se spodobilo, pač pa na največji komercialni TV.

Ne vedo še natančno, pod kakim imenom bodo 1. septembra na Totem radiu znova nagovorili poslušalce, a ustvarjalna ekipa Reporterja Milana se zaveda, da je vsebina, ki jo ponujajo poslušalcem, pomembnejša od naziva. Matjaž Šalamun - Šalca, Dejan Vedlin in Tine Križanič so z Reporterjem Milanom zasloveli in hkrati iz matičnega Radia City naredili edini omembe vreden radio na svojem koncu Slovenije. Maribor je bil po naši zaslugi neosvojljiva trdnjava za konkurenčne radie, se pohvalijo – podobne ambicije imajo tudi z novim projektom Totega radia, ki so se ga lotili, potem ko jim pod novimi madžarskimi lastniki ni bilo več za ostati na Cityju.

Crnkovič, avtor z ostrim jezikom, v pogovoru za naš časnik pravi, da ne bi bilo nobene škode, če bi medije kot sta Nova24TV in Demokracija preprosto ukinili. Pa čeprav to ne bi bilo fer in bi pomenilo kršitev ustave. A za čutila državljanov Slovenije bi bilo blagodejno. Res je.

Govorili smo s profesorjem za evropsko pravo in soustanoviteljem Platforme sodelovanja dr. Matejem Avbljem. Najprej nam je razložil, kaj ga moti pri »odplavljeni državi« in »naplavljeni solidarnosti«.

Prvi predsednik Milan Kučan ni zgolj navadni upokojenec. Še vedno je stric iz ozadja z velikim vplivom v politiki in civilni družbi.

Nepogrešljiv spremljevalec slovenske košarkarske reprezentance v zadnjih letih je oče prvega zvezdnika prvenstva Luke Dončića. Saša je bil na preteklih tekmovanjih strokovni sodelavec za televizijo, letos pa si bo svetovno prvenstvo na Okinavi ogledal zgolj kot navijač.

Iz ankete Dela izhaja, da je večina vprašanih naklonjena dodatni obdavčitvi bank za financiranje obnove po poplavah. Porabo sredstev za obnovo naj nadzira računsko sodišče, meni večina. Polovica je naklonjenih tudi obveznemu umiku zgradb iz zelo tveganih poplavnih območij, ob predpostavki, da občina oziroma država zagotovita nadomestna zemljišča.

Ne bo se nam treba zanašati izključno na lastne finančne vire za obnovo. Sloveniji bo iz solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč po poplavah na voljo 400 milijonov evrov. Od tega 100 milijonov letos, 300 milijonov pa prihodnje leto. Sredstva za sanacijo in obnovo lahko Slovenija črpa tudi iz drugih evropskih skladov.

Arso je zaradi možnosti močnejših neurij za ponedeljek izdal oranžno opozorilo za vso državo. Padavine bodo po pričkoavnjih padle v razmeroma kratkem času, kar lahko povzroči hitro naraščanje hudourniških vodotokov in manjših rek ter poplavljanje in proženje zemeljskih plazov predvsem na območjih, ki so jih poplave prizadele že v začetku avgusta.

Vedno znova, ob vsaki tragediji, gane pripravljenost Slovencev – pomagati! Ko sem sodelovala v klicnem centru RTV Slovenija med oddajo, v kateri so zbirali sredstva za pomoč posledic neurij, se me je prav to znova dotaknilo.