Najčistejši zrak v urbanih okoljih imata švedski Uppsala in Umea ter portugalski Faro, kaže najnovejša preglednica kakovosti zraka v evropskih mestih Evropske agencije za okolje (EEA). Ljubljana je med 372 mesti v zadnji šestini. V urbanih okoljih živi tri četrtine Evropejcev, nevarnim stopnjam onesnaženosti zraka pa je izpostavljena večina.

Pionirka gibanja dihalne hrane Ellen Greve si je po indijsko izbrala ime Jasmuheen – ker se to najbrž sliši bolj modro jogijsko – in v začetku devetdesetih let zasnovala program Prana. Ta privržencem svetuje, naj se postopoma spreobrnejo v dihalstvo; to pomeni, da naj postopoma nehajo jesti in piti hrano in pijačo, ki sta namenjeni ljudem in se začnejo prehranjevati s prano, torej zrakom in svetlobo.

Sarajevo je po onesnaženosti zraka danes na vrhu seznama najbolj onesnaženih mest na svetu, ki ga pripravlja švicarsko podjetje IQAir. Indeks onesnaženosti zraka je dopoldne po podatkih portala IQAir znašal 239, kar ga uvršča v kategorijo zelo nezdravega zraka. Med prvo deseterico sta danes uvrstili tudi srbska in makedonska prestolnica.

Znani slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič je uspešno končal še eno misijo v sklopu projekta GreenLight World Flight, tokrat nad Bližnjim vzhodom in indijsko podcelino. Vse opravljene meritve na več kot 20 000 kilometrov dolgi poti so pokazale zaskrbljujoče slabo stanje ozračja, zaradi katerega so bili pogoji za letenje izjemno težavni, rezultati meritev pa so alarmantni.

Območje zahodnega Balkana sodi med najbolj onesnažena območja, na posameznih območjih stanje je slabše kot v Pekingu, New Delhiji in Mumbaju, so pokazale meritve, ki jih je opravila ekipa Matevža Lenarčiča.

Družbeni stroški onesnaženja zraka so v Ljubljani leta 2018 znašali 434 milijone evrov letno oz. 1502 evra na prebivalca. V Mariboru je skupna škoda dosegla 107,2 milijona evrov oz. 965 evrov na prebivalca, kaže raziskava organizacije CE Delft. Največja družbena škoda je sicer zaradi slabe kakovosti zraka v tem letu v Evropi nastala v Londonu.

V Slovenj Gradcu in okolici del občanov v zadnjih letih razburja približevanje hmeljišč strnjenim naseljem, saj se bojijo domnevno škodljivih vplivov škropljenja. Dosedanji monitoringi, ki jih je naročila občina, nevarnih odstopanj niso pokazali, si pa občina zdaj prizadeva za bolj sistematično spremljanje kakovosti zraka v sodelovanju z državo.

Zasavje kljub številnim ukrepom, sodelovanju pri spreminjanju okoljske zakonodaje, izobraževanju in promociji še vedno sodi med s PM 10 delci najbolj obremenjeno območje Slovenije. Vzroki za to so industrija, individualna kurišča in promet v neprevetrenih zasavskih dolinah, ki prispevajo k veliki koncentraciji onesnažil v zraku.

Kakovost zraka v Ljubljani se izboljšuje, so zadovoljni na Mestni občini Ljubljana. Lani se je tako število dni s preseženo vrednostjo trdih delcev PM 10 na merilnem mestu Bežigrad znižalo z 28 na 16. Težava ostajajo individualna kurišča, med ukrepi pa Mol izpostavlja novo plinsko-parno elektrarno, ki bo zamenjala dve premogovni enoti v toplarni.

Kakovost zraka v Melbournu, drugem največjem mestu v Avstraliji, in ostalih delih zvezne države Viktorija je bila danes med najslabšimi na svetu in je predstavljala veliko tveganje za zdravje. Krivec za to so obsežni gozdni požari, ki še vedno divjajo na vzhodu in severu Viktorije.

Sarajevo se je glede na kvaliteto zraka in njegovo onesnaženost danes v določenem obdobju znašlo povsem na vrhu lestvice mest z najslabšo kakovostjo zraka na svetu. Na lestvici, ki jo objavlja in sproti posodablja spletna stran airvisual.com, sta prestolnici BiH sledila mongolski Ulan Bator in kirgizistanski Biškek.

Onesnaženje zraka v Sarajevu v zadnjih dneh presega vse opozorilne vrednosti. Glede na podatke merilne postaje, ki je nameščena na poslopju ameriškega veleposlaništva v Bosni in Hercegovini, je bilo Sarajevo danes najbolj onesnaženo mesto na svetu.

Arso v teh dneh z veliko onesnaženostjo zraka priporoča omejitev gibanja na prostem.