Vsa tri naselja v Zasavju - Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik - ležijo v ozkih stranskih dolinah reke Save. Meritve višine temperaturne inverzije v preteklosti so pokazale, da se inverzna plast največkrat nahaja okrog 200 metrov nad dnom doline, vetrovi v dolini pa so zelo šibki. Zato je to območje uvrščeno v prvo stopnjo onesnaženosti z delnic PM 10, pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso).
Po podatkih agencije je trend zmanjševanja koncentracij delcev po leta 2002 opazen predvsem z vidika letnih povprečnih koncentracij in je posledica zmanjšanja izpustov zaradi izgradnje čistilnih naprav na industrijskih objektih. Tako je bila lani dnevna mejna koncentracija škodljivih delcev v zraku PM 10 v Zagorju ob Savi presežena 28-krat, Trbovljah 16-krat in v Hrastniku devetkrat.
Kot so za STA povedali v občini Zagorje ob Savi, želijo z ukrepi, usmerjenimi v energetsko učinkovitost stavb, trajnostno mobilnost in izobraževanje občanov, staro okoljsko obremenjeno rudarsko mesto spremeniti v trajnostno občino, ki stremi k zmanjšanju ogljičnega odtisa na prebivalca.
Občina tako sledi celostni prometni strategiji z izdelanimi ukrepi za zmanjšanje negativnih učinkov prometa, odloku o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja, lokalnemu energetskemu konceptu občine in občinskemu programu varstva okolja.
Tudi v občini Trbovlje skladno s svojimi finančnimi zmožnostmi izvajajo številne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Največjo onesnaženost zraka tudi v tej občini predstavljajo individualna kurišča in male kurilne naprave, ki jih mnogi občani še vedno uporabljajo in so največji vir delcev PM 10. Državi so zato že pred leti predstavili predloge, s katerimi bi z manj sredstev dosegli večji učinek na tem področju.
V Hrastniku imajo po podatkih merilne postaje Arsa, ki stoji sredi športnega parka v Hrastniku in je odmaknjena od individualnih kurišč, prometa in industrije, vse boljši zrak. Medtem podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje za obdobje med letoma 2016 in 2018 kažejo, da ima Hrastnik najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi posledic čezmerno onesnaženega zraka v državi, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pa je bila v istem obdobju druga najvišja ravno v tej občini.
Občina Hrastnik je lani na okoljsko ministrstvo in Arso naslovila prošnjo za prestavitev omenjene merilne postaje na drugo lokacijo, pristojne pa so pozvali tudi k postavitvi dodatnih premičnih merilnih postaj. Želijo si namreč pridobiti reprezentativne podatke, ki bi odražali realno stanje kakovosti zraka v Hrastniku, v spodnjem delu Hrastnika in na Dolu.
Njihova pobuda ni naletela na plodna tla; prejeli so negativno mnenje z obrazložitvijo, da je bila leta 2018 podpisana dolgoročna pogodba z Občino Hrastnik za uporabo sedanje lokacije merilne postaje, in z dodatno razlago, da bodo v prihodnosti upravičeni tudi do premične merilne postaje.
Jeseni lani je hrastniška občina prejela obvestilo o prenehanju uvrščanja med območja s slabo kakovostjo zraka, s čimer se na občini prav zaradi nepripravljenosti po opravljanju meritev na reprezentativnih mestih ne strinjajo.
Ob tem se na občini sprašujejo, v čigavem interesu je postavitev merilne postaje sredi parka, če se ve, da v Zagorju ob Savi postaja stoji v centru ob glavni prometni poti, v Ljubljani in drugih mestih pa postaje prav tako ne stojijo v parkih.
K slabšemu zraku v regiji sicer nekaj prispeva tudi industrija. Med večje onesnaževalce zraka v Zasavju je v preteklosti sodila trboveljska cementarna, ki pa je svoj obrat zaprla leta 2015. Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik za STA ni hotela razkriti svojih ukrepov z namenom izboljšanja zraka, v Steklarni Hrastnik kot eni večjih onesnaževalcev v Zasavju pa so pojasnili, da je odgovorna okoljska politika eden od njihovih temeljev poslovanja. V to so usmerjene tudi njene naložbe in inovacije pri proizvodnji.