Na današnji dan mineva 30 let, odkar je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) sprejela zakon o himni. To je postala sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. Pot do izbire ni bila kratka, po besedah zgodovinarja Boža Repeta pa gre za eno redkih nebojevitih himn.

Začenja veljati zakon, ki za čas epidemije novega koronavirusa prekinja tek rokov v sodnih, prekrškovnih in upravnih postopkih, razen v nujnih zadevah. Vlada je zakon predlagala, DZ pa v četrtek potrdil, da stranke in organi, ki vodijo postopke, zaradi omejenega gibanja in poslovanja ne bi zamudili rokov.

Veljati je začel prvi paket zakonov, s katerimi poskuša država vsaj nekoliko omiliti posledice epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo. V podjetjih opozarjajo, da to ne bo zadoščalo, vlada medtem pripravlja dodatne ukrepe, t. i. mega zakon.

Minister Aleš Hojs ima po posvetih v DZ o aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojski podelili izredna pooblastila, dober občutek. Predlog bodo dopolnili s pripombami in ga poslali poslanskim skupinam. Hojs računa, da bi usklajenega vlada lahko potrdila v ponedeljek ali torek in da bi prihodnji teden stekel tudi postopek v DZ.

S sestankoma s poslanci LMŠ in SD bo notranji minister Aleš Hojs danes sklenil posvetovanja o morebitni aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, da bi vojski podelili nekatera policijska pooblastila. Dosedanji odzivi iz opozicije ne obetajo zadostne podpore ukrepu, a je ob dodatnih pojasnilih ali ob zaostritvi razmer nekateri ne izključujejo.

Vlada bo na današnji seji odločala o predlogih ukrepov za pomoč prizadetim zaradi epidemije novega koronavirusa. Vse skupaj bo združila v predlog t.i. mega zakona, za katerega si premier Janez Janša želi, da bi ga DZ potrdil še ta mesec. S tem bi lahko pomoč zaobjela meseca aprila in maj, bodo pa nekateri ukrepi veljali tudi za nazaj.

Ameriški senat je v sredo soglasno potrdil okrog 2000 milijard dolarjev vreden predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi pandemije novega koronavirusa, ki predvideva pomoč podjetjem in posameznikom. Američani, ki zaslužijo manj kot 75.000 dolarjev letno, bodo dobili po 1200 dolarjev pomoči.

Vlada bo za boj s posledicami epidemije koronavirusa namenila toliko sredstev, kolikor bo treba, je danes poudaril uradni govorec kriznega štaba vlade Jelko Kacin. Vlada bo na večerni seji razpravljala o t. i. protikorona paketu; za obravnavo v DZ naj bi bil paket pripravljen do konca tedna.

DZ je na izredni seji po nujnem postopku sprejel prvi paket zakonov, s katerimi naj bi vsaj nekoliko omilili posledice epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo. Med drugim bo država priskočila na pomoč delodajalcem, ki bodo delavce zaradi motene dobave ali izpada naročil napotili na čakanje na delo doma.

Poslanci bodo predloga vladnih zakonov, s katerima bi podjetjem zaradi epidemije novega koronavirusa omogočili odlog različnih davčnih obveznosti in plačila posojil, obravnavali po nujnem postopku, je danes odločil kolegij predsednika DZ. Poslanci ga bodo na mizi imeli predvidoma že na četrtkovi izredni seji državnega zbora.

Vlada je potrdila predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ob širjenju koronavirusa predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma in v določenih primerih karantene, je dejala ministrica za delo, ki opravlja tekoče posle, Ksenija Klampfer. Pri tem je po pozivih delodajalcev omilila pogoje za koriščenje ukrepa.

V Levici želijo v ustavno presojo znova vložiti zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki dostop do tovrstnih postopkov omejuje le na pare. Za vložitev zahteve potrebujejo vsaj 30 poslanskih podpisov, zato so se za sopodpis obrnili na poslanske skupine LMŠ, SD in SAB.

DZ je sklenil, da predlog novele, ki ponovno uvaja naborništvo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je v prvi obravnavi podprlo 36 poslancev, proti jih je bilo 51. Poleg predlagateljev iz SDS so bili za še v DeSUS in SNS, proti so bili v koalicijski SMC in NSi ter preostali del novonastale opozicije. Predlog je tako končal zakonodajno pot.

Predstavniki večine poslanskih skupin so na seji DZ izrazili odklonilno stališče glede predloga SDS o ponovni uvedbi naborništva. Da je predlog novele zakona o vojaški dolžnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, so poleg predlagateljev ocenili le še v DeSUS in SNS. Tako bi lahko že v prvem branju končal zakonodajno pot.

DZ bo danes v prvem branju obravnaval predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, s katero so v SDS predlagali ponovno uvedbo naborniškega sistema. Kljub temu, da koalicijska pogodba predvideva postopno uvedbo naborništva, je podpora predlogu SDS vprašljiva. V opozicijski Levici pa v primeru njegove potrditve ne izključujejo niti referenduma.

Prejemniki minimalne plače, ki so februarja to plačo prvič dobili izplačano po novih predpisih, so večinoma razočarani, ugotavljajo v ZSSS. Ob pregledu plačilnih list so ugotovili okoli 20 odstotkov zakonskih kršitev, tudi delodajalci, ki zakona niso kršili, pa so z različnimi manevri dosegli, da zvišanje plač ni bilo tolikšno, kot bi lahko bilo.

Veljati je začela novela zakona o delavcih v državnih organih, s katero se odpravlja neskladja pri priznavanju dodatnih dni dopusta uslužbencem državnih organov. Tako bodo vsi uslužbenci javnega sektorja že z letom 2020 upravičeni do dodatnega dneva dopusta na leto za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Veljati je začela novele zakona o tajnih podatkih, ki med drugim ureja varovanje tajnih podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemih in eksplicitno določa naloge urada vlade za varovanje tajnih podatkov. S tem se bo izboljšala učinkovitost sistema in zagotovila večja varnost tajnih podatkov, so ob sprejemu poudarili v vladi.

Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je v sredo sprejel zakon, ki deželni upravi nalaga dodatne ukrepe za negovanje spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Dalmacije, Istre in Reke v času druge svetovne vojne, poroča Primorski dnevnik.

Nedavni izbruhi javne stigmatizacije in celo ulični napadi na novinarje so zaskrbljujoč znanilec stopnjevanja pritiskov, so poudarili na ministrstvu za kulturo. Ob tem so dodali, da si bodo še naprej prizadevali za sodelovanje vseh ključnih resorjev pri vzpostavljanju varnega okolja za novinarje, da bodo ti lahko opravljali svoje delo.