Medijska reforma: opozicija vpije o napadu na javne medije, koalicija kritična zaradi prekratkega roka javne razprave

Ministrstvo za kulturo je namreč v četrtek v javno obravnavo dalo predloge novel zakona o medijih, zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Rok, do katerega lahko zainteresirana javnost poda predloge in pripombe, je 15. julij.

Slednje je presenetilo tudi nekatere koalicijske partnerje, ki jim je sicer minister Vasko Simoniti že predstavil predloge.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je v včerajšnji izjavi novinarjem v DZ dejal, da predloge težko komentira, ker se bo lahko še veliko stvari spremenilo. Upa, da bodo v javni razpravi dobili veliko konstruktivnih pripomb, ki bodo izboljšale osnovni predlog. Če bo zakonodaja sploh nadaljevala pot, glede na to, da je v usklajevanju med ministrstvi, je dodal Krivec.

Na kritike glede kratkega roka za javno razpravo pa je odgovoril, da je včasih krajši rok primernejši, saj se ljudje hitro odzovejo, ker vedo, da je potrebno. "Ponavadi, ko je za to preveč časa, se nihče ne odzove, in zadnjih pet minut piše pripombe," je dodal.

Vodja poslancev SMC Janja Sluga je spomnila, da jim je minister minuli teden predstavil predloge in niso razumeli, da je zadeva tako daleč, da bi šla v javno razpravo. Pripomb imajo po njenih besedah kar nekaj in pričakujejo nadaljnja usklajevanja.

Tudi rok za javno razpravo je po njenem mnenju bistveno prekratek. Strinjajo se, da so spremembe potrebne, a menijo, da se jih je treba lotiti celovito, premišljeno in z analizami, predvsem pa jih morajo uskladiti. Po besedah Sluge mora svoje povedati tudi stroka.

Tudi ministrica za pravosodje iz vrst SMC Lilijana Kozlovič je včeraj ob robu obiska v Celju opozorila na prekratek rok za razpravo, zato pričakuje, "da bo zakon pripravljen strokovno in celovito, tako da se bo lahko dajalo pripombe in ne bodo potrebni popravki". Zakonodaja vsebuje minimalne spremembe tudi pri določbah o sovražnem govoru v medijih, kjer Kozlovičeva pravi, da je treba to vprašanje urediti.

Po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata besedilo nobenega od treh predlogov medijskih zakonov ni koalicijsko usklajeno. "Edina aktivnost, ki smo jo imeli glede tega, je bila, da smo sprejeli ministra z njegovimi sodelavci, ki nam je v grobih gabaritih predstavil vse te zakone," je pojasnil.

Podrobnosti predlogov včeraj ni želel komentirati. "Ker je to pomembna materija, bodo o tem razpravljali organi stranke do dokončnega odločanja v jeseni," je napovedal. Na vprašanje, ali je za ohranitev javnega medija, pa je odvrnil, da absolutno.

Opozicija pa je zaradi napovedanih sprememb medijske zakonodaje ostra.

Po oceni LMŠ gre za neposreden poseg, napad v neodvisnost javnega radia in televizije ter STA s strani SDS z jasnim ciljem oslabiti javne medije in si podrediti, kaj lahko in kaj se ne sme poročati. Prav tako želijo del javnih sredstev, ki se namenjajo javnim medijem, preusmeriti v zasebne z madžarskim kapitalom, ki so blizu SDS, je ocenil vodja poslancev LMŠ Brane Golubović.

Opozoril je na kratek čas javne razprave. Po njegovih besedah to kaže na to, da si SDS skupaj s koalicijskimi partnerji želi do konca leta podrediti vse institucije v državi. "Odgovornost partnerjev koalicije je enaka kot odgovornost SDS," je bil kritičen.

Koordinator Levice Luka Mesec ugotavlja, da se vlada namesto, da bi državo pripravlja na drugi val okužb, ukvarja s prevzemanjem medijev. V tej zakonodaji namreč po njegovih besedah "ne gre za nič drugega kot za golo prevzemanje medijev".

"Denar, ki se sedaj steka v javno RTVS, ki služi obveščanju javnosti, bi enostavno radi pretočili v svoje zasebne televizije, na čelu z Novo24TV in mediji, ki jih obvladuje SDS," meni Mesec. Napovedal je, da se že dogovarjajo za skupen opozicijski nastop in da bodo zaveznike iskali zelo široko v civilni družbi, če bo treba tudi pri kakšni instanci EU.

Tudi v stranki SD jih po besedah poslanca Sama Bevka posebej preseneča le nekaj dni časa za javno razpravo, kar je po njegovem mnenju podcenjevanje strokovne in politične javnosti.

Kritični so tudi do nekaterih rešitev za javni servis. "To ni nek privatni projekt, zasebno podjetje, ampak servis, ki ga vsi nujno potrebujemo," je poudaril. Najbolj so skeptični do prerazporeditve prispevka za financiranje RTVS: "Sedaj bodo tudi volivci SD podpirali Nova24TV. To je skregano z zdravo pametjo."

Za SAB je najpomembnejši zakon RTVS, pri čemer je vodja poslancev Maša Kociper danes ocenila, da je včeraj politična opcija, zlasti SDS, vedno kazala tendence k razgradnji javnega servisa. Izpostavila je predlog, da bi del rtv-prispevka namenili drugim medijem, in spomnila na ocene, da bi več kot 13 milijonov evrov dohodka manj za RTVS pomenila razgradnjo.

"Videti je, da gre Slovenija po korakih držav, kot so Madžarska, Poljska, Srbija, kjer je trend, da se javne servise diskreditira in spravi s tržno dejavnostjo na nivo nekega navadnega tržnega medija," je še navedla Kociprova.