Nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović sta se uvrstila v drugi krog predsedniških volitev, ki bo potekal v nedeljo, 5. januarja. V prvem krogu hrvaških predsedniških volitev je Milanović dobil 29,5 odstotka glasov, Grabar-Kitarovićeva pa 26,7 odstotka, je objavila državna volilna komisija.

Okoli 3,8 milijona volivcev bo danes odločalo, kdo bo naslednjih pet let predsednik Hrvaške. Kandidatov je 11, obeta pa se tesna tekma med sedanjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, nekdanjim premierjem Zoranom Milanovićem ter podjetnikom in pevcem Miroslavom Škorom. Ankete kažejo, da bo odločitev padla v drugem krogu 5. januarja.

Senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar se je vrnila v igro za demokratsko predsedniško kandidatko.

Največ možnosti za uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev na Hrvaškem bosta imela v nedeljo aktualna hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in bivši premier Zoran Milanović, kaže anketa, ki jo je v četrtek zvečer objavila hrvaška televizija (HTV). V tesni tekmi za drugi krog je tudi neodvisni kandidat Miroslav Škoro.

Leto dni pred predsedniškimi volitvami v ZDA noben resen analitik ne more napovedati, ali bo republikancu Donaldu Trumpu uspelo osvojiti še drugi štiriletni mandat ali ga bo uspel ugnati kateri od demokratskih predsedniških kandidatov. Teh je kljub skrajšanju seznama še vedno precej.

Predsednik republike Borut Pahor je pogajalcem parlamentarnih strank poslal pismo o nadaljevanju pogajanj o uveljavitvi ustavne odločbe glede volilnega sistema. Pahor pričakuje, da se bosta skupini, ki podpirata bodisi ukinitev bodisi spremembo volilnih okrajev, ločeno sestali in ga januarja seznanili s sklepi.

Po anketi Vox populi najvišjo podporo med strankami še naprej uživa LMŠ, ki bi jo volilo 20,2 odstotka vprašanih. Druga je SDS s 16,6-odstotno podporo, tretja pa SD, ki bi jo volilo 9,7 odstotka anketiranih. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 50,4 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 45,1 odstotka. Najbolj priljubljen politik je še naprej Borut Pahor.

Vsi demokratski predsedniški kandidati, ki se jim je uspelo kvalificirati na naslednje televizijsko soočenje, ki je predvideno v četrtek, grozijo z njegovim bojkotom. Pričakujejo, da bo univerza Loyola Marymount v Los Angelesu, kjer naj bi soočenje potekalo, zaposlenim v kampusu zagotovila take delovne pogoje, da bodo preklicali napovedano stavko.

Škotska premierka Nicola Sturgeon je danes napovedala, da bodo prihodnji teden začeli proces za nov referendum o neodvisnosti od Združenega kraljestva. Čeprav so na parlamentarnih volitvah v četrtek slavili konservativci, so doživeli poraz na Škotskem, kjer je veliko večino mandatov osvojila škotska nacionalna stranka SNP.

Britanski premier Boris Johnson je po prepričljivi zmagi konservativcev na četrtkovih parlamentarnih volitvah zagotovil, da bo Velika Britanija zapustila Evropsko unijo 31. januarja, kot je načrtovano. Konservativci so s 364 poslanskimi mandati osvojili absolutno večino v 650-članski poslanski zbornici.

Britanski konservativci so na četrtkovih predčasnih volitvah osvojili 361 poslanskih mandatov, kar je precej več od absolutne večine 326 glasov v 650-članski poslanski zbornici. Laburisti so medtem doživeli hud poraz, imeli bodo 203 poslance, kažejo rezultati po preštetih glasovih iz 645 od 650 volilnih okrajev.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Veliki Britaniji so glede na izide vzporednih volitev konservativci premierja Borisa Johnsona osvojili 368 sedežev v 650-članski poslanski zbornici, kar pomeni jasno absolutno večino. Tako se obeta konec zastoja v sagi o brexitu, ki se bo najverjetneje zgodil 31. januarja 2020.

V Veliki Britaniji bodo danes potekale predčasne parlamentarne volitve, s katerimi želi trenutna konservativna vlada rešiti zastoj pri uresničevanju brexita. V primeru zadostne večine v parlamentu nameravajo konservativci državo popeljati iz EU do konca januarja, a izid je negotov, zaradi česar so stranke do zadnjega bile boj za glasove.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v javnomnenjskih raziskavah na prvem mestu med enajstimi kandidati na skorajšnjih predsedniških volitvah, a je ostala brez prepričljive prednosti pred prvima zasledovalcema, kaže redna mesečna raziskava. Za vrat ji dihata bivši hrvaški premier Zoran Milanović ter podjetnik in pevec Miroslav Škoro.

Britanski premier Boris Johnson je danes dejal, da se bo v prihodnjih dneh boril za vsak glas na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bodo na Otoku potekale v četrtek. Kljub večkratnemu vprašanju, ali je v primeru, da ne bo prejel potrebne večinske podpore, pripravljen odstopiti, jasnega odgovora ni dal.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pritožbo strank Glas za otroke in družine ter Nove ljudske stranke zavrglo kot nedopustno. Stranki, ki sta na lanskih parlamentarnih volitvah nastopili s skupno listo Združena desnica, sta se na ESČP obrnili zaradi zavrnitve kandidatnih list v dveh volilnih enotah zaradi nedoseganja ženskih kvot.

Ameriška senatorka Kamala Harris iz Kalifornije se je odločila, da si ne bo več prizadevala za osvojitev predsedniške nominacije demokratske stranke. Odstopov od kampanje je bilo doslej že nekaj, vendar pa je njen odmeven, saj je kar nekaj časa veljala za kandidatko z možnostmi za uspeh.

Politični sociolog Matej Makarovič je prepričan, da bo sedanja vlada izpeljala mandat do konca, saj ni nobene žele po predčasnih volitvah ali drugačni koaliciji.

Konec prejšnjega tedna sprejet proračun manjšinske vlade, ki je za nekaj časa pretrgal špekulacije o kaki novi koaliciji, ki bi jo sestavil predsednik opozicijske SDS Janez Janša, je rekorden: po obsegu in po presežku.

Janez Janša, Matej Tonin in Marjan Podobnik so se prejšnji teden udeležili kongresa Evropske ljudske stranke, katere članice so njihove stranke.