Amerika voli in svet čaka: Trump ali Biden

Po 95 odstotkih preštetih glasovnic je Biden v Wisconsinu prejel 49,6 odstotka glasov, sedanji predsednik Trump pa 48,9 odstotka, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Biden tako v državi na severu ZDA, ki zmagovalcu prinese deset elektorskih glasov, vodi za nekaj manj kot 21.000 glasov. V Wisconsinu je bilo tesno že leta 2016, ko je Trump demokratko Hillary Clinton premagal za 22.000 glasov.

Na še tesnejši izid kaže v sosednjem Michiganu, kjer je po 90 odstotkih preštetih glasovnic v vodstvu Trump z 49,3 odstotka glasov, Biden pa mu je z 49,1 odstotka tesno za petami. Razlika med njima je nekaj več kot 12.500 glasov, močno pa se je zmanjšala po preštetju glasovnic v Detroitu in njegovi okolici.

Razlika v številu glasov se manjša tudi v Nevadi, kjer so doslej prešteli 67 odstotkov glasovnic. Sprva je tam kazalo na zmago demokrata, zdaj pa mu je sedanji predsednik tesno za petami. V tej državi, ki ima šest elektorskih glasov, je Biden po dosedanjih podatkih prejel 49,2-odstotno podporo, Trump pa 48,6-odstotno. Biden ima manj kot 8000 glasov prednosti.

Izid še vedno ni jasen še v treh ključnih državah. V Pensilvaniji, ki ima 20 elektorjev, so doslej prešteli 64 odstotkov glasovnic. Po dosedanjih podatkih vodi Trump s 55,7 odstotka glasov proti 43,1 odstotka.

Tudi v Georgii s 16 elektorji in Severni Karolini s 15 je v tesnem vodstvu Trump. V Georgii je po 94 odstotkih preštetih glasovnic prejel 50,5 odstotka glasov, Biden pa 48,3. V Severni Karolini, kjer so doslej prav tako prešteli 94 odstotkov glasovnic, pa je Trumpp dobil 50,1 odstotka glasov, Biden pa 48,7 odstotka.

Še vedno štejejo glasovnice tudi na Aljaski, kjer so se volišča zaprla kot zadnja v ZDA. Doslej so jih prešteli 45 odstotkov, trije elektorski glasovi iz te države pa se obetajo Trumpu, ki premočno vodi s skoraj 63 odstotki glasov.

Glede na projekcijo agencije AP je Biden zaenkrat zbral 238 elektorskih glasov, Trump pa 213. Za zmago je sicer potrebnih najmanj 270 elektorskih glasov od skupno 538.

Med državami z velikim številom elektorskih glasov je Biden pričakovano osvojil Kalifornijo (55 elektorjev) in New York (29 elektorjev), nekoliko bolj presenetljivo pa Arizono (11 elektorjev), prvo ključno zvezno državo, ki je v primerjavi z letom 2016 prestopila na stran demokratov. Trump je medtem med drugim slavil v Teksasu z 38, na Floridi z 29 elektorji ter v v Ohiu in Iowi, ki sta mu skupaj prinesla 24 elektorskih glasov.

V večini zveznih držav gredo vsi elektorski glasovi zmagovalcu volitev, razen v Nebraski in Mainu, kjer se število elektorskih glasov deli proporcionalno. V konservativni Nebraski je Trump dobil štiri elektorske glasove, Biden enega, v Mainu pa Biden tri od štirih.

Čeprav glasove v nekaterih ključnih državah še vedno štejejo, je Trump prepričan, da ga njegov demokratski izzivalec ne bo mogel ujeti. V nagovoru volivcem in podpornikom je že izrazil prepričanje v zmago. "Kar se mene tiče, smo že zmagali," je dejal v Beli hiši. Hkrati je napovedal, da bodo od vrhovnega sodišča zahtevali konec preštevanja glasov, konkretnih razlogov za to pa ni navedel. Pred tem je na Twitterju obtožil demokrate, da želijo "ukrasti volitve".

Marsikje sicer niso še niti začeli šteti glasovnic, oddanih po pošti. Zaradi pandemije covida-19 se je za to možnost glasovanja odločilo precej več Američanov kot običajno, posamezne države pa glasovnice po pošti začnejo šteti ob različnem času.

Še pred zaprtjem volišč so jih od ključnih držav lahko začeli preštevati v Michiganu, Georgii, Ohiu, Severni Karolini in na Floridi. V Pensilvaniji so jih lahko začeli šteti po zaprtju volišč, v Teksasu, ki ima 38 elektorjev, in Wisconsinu z desetimi pa skoraj vsaka krajevna skupnost sama odloča, kdaj bodo šteli. V New Yorku, ki ima 29 elektorjev, jih lahko štejejo šele dan po volitvah. V nekaterih državah, kot je Iowa, pa bodo upoštevali glasovnice, ki bodo prispele še nekaj dni po volitvah, a bodo imele žig z datumom najkasneje 2. novembra.

Biden je v govoru v svoji domači zvezni državi Delaware spomnil, da šteje vsak glas, tudi tisti oddani po pošti. "Volitve niso končane, dokler niso prešteti vsi glasovi," je poudaril. Tudi demokratski kandidat za ameriškega predsednika Joe Biden je prepričan, da je na pravi poti do zmage na volitvah. Pozval je ljudi, naj bodo potrpežljivi in naj ne izgubijo upanja.

Ob predsedniških volitvah so v torek v ZDA potekale tudi volitve vseh 435 poslancev v predstavniškem domu ameriškega kongresa in 35 od stotih senatorjev, pa še številne lokalne volitve.

Po napovedih konservativne televizije Fox News bo demokratska stranka najmanj ohranila večino v 435-članskem predstavniškem domu ameriškega kongresa, ki jo je osvojila na vmesnih kongresnih volitvah leta 2018. Televizija ocenjuje, da bodo demokrati povečali sedanjo večino za najmanj pet dodatnih sedežev. Za prevzem večine je treba osvojiti najmanj 218 sedežev.

V tekmi za sedeže v senatu, kjer imajo trenutno večino republikanci, je demokratski kandidat John Hickenlooper v Koloradu premagal sedanjega republikanskega senatorja Coryja Gardnerja. To je prvi sedež v senatu, ki so ga demokrati na tokratnih volitvah odščipnili republikancem. Kmalu zatem pa je v skladu s pričakovanji republikanski kandidat Tommy Tuberville v Alabami premagal demokratskega senatorja Douga Jonesa. Prav tako pričakovano je vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell ohranil svoj položaj v Kentuckyju z zmago nad demokratsko izzivalko Amy McGrath.

Američani so v torek tudi odločali o številnih različnih vprašanjih. Tako so volivci v ameriški prestolnici Washington in zvezni državi New Jersey na referendumu podprli lažji dostop do drog. V Washingtonu je 77 odstotkov volivcev podprlo dekriminalizacijo nekaterih psihedeličnih drog, v New Jerseyju pa se je 67 odstotkov volivcev izreklo za legalizacijo marihuane.

Volivci v Mississippiju pa so v torek odločili, da bo ta ameriška zvezna država poslej imela novo zastavo s cvetom magnolije in napisom Zaupamo v Boga, potem ko so julija po 126 letih upokojili državno zastavo s simbolom konfederacije.