Glede na število prebivalcev je v ZDA zaradi covida-19 umrlo štirikrat več ljudi kot v Sloveniji. Umirali so tudi zaradi neodgovornega odnosa Donalda Trumpa do epidemije. Dolgo je dvomil, ali je sploh smiselno nositi zaščitno masko. Šele julija je oznanil, da to podpira. Morda ga bo ravno ta nonšalantnost na koncu stala to, da bi dobil še drugi mandat. To je bila tudi njegova šibka točka v predvolilni tekmi, zato je njegov tekmec, demokratski kandidat Joe Biden, tudi usmerjal puščice vanjo.
Glede na število prebivalcev je v ZDA zaradi covida-19 umrlo štirikrat več ljudi kot v Sloveniji. Umirali so tudi zaradi neodgovornega odnosa Donalda Trumpa do epidemije.
Leta 2016 je Trump za večino političnih analitikov presenetljivo premagal Hillary Clinton, njegovi podporniki so se zbrali pod geslom Naredimo Ameriko spet veliko (Make America Great Again). Tokrat je kot svoj slogan izbral Keep America Great (Obdržimo Ameriko veliko), s čimer seveda sugerira, da mu je res uspelo v zadnjih štirih letih narediti Ameriko spet veliko. Pa mu je? Veličina posameznih držav se posebno v sodobnem svetu meri predvsem z njihovo gospodarsko močjo. Zlasti za ZDA velja, da se vse vrti okoli denarja in za tamkajšnje volivce je vedno (če le ni država v vojni) najpomembnejša kategorija na volitvah ekonomija. V prvem letu Trumpovega predsedovanja so imele ZDA gospodarsko rast 2,4 odstotka, leta 2018 je bila 2,9 odstotka, lani pa 2,3 odstotka.
Za visoko razvite države je to čisto spodobna rast, v danih razmerah je bila celo zelo dobra. Za primerjavo, Nemčija je v istem času dosegla naslednje rasti BDP: 2,2 odstotka leta 2017, leta 2018 je bila rast 1,5 odstotka in lani zgolj 0,6 odstotka. Dobro so se ZDA izkazale tudi pri stopnji brezposelnosti, saj je lani upadla pod štiri odstotke, kar je ena njihovih najnižjih stopenj v zgodovini. V ekonomiji so bili torej ameriški volivci s Trumpom do letošnje epidemije lahko kar zadovoljni. Seveda je vprašanje, kako se bo (še vedno) največje svetovno gospodarstvo odrezalo v naslednjih postepidemioloških letih.
Povsem drugačna slika je razklanost ameriške družbe, ki jo je zelo spodbujal predsednik sam. Vse od časov državljanske vojne sredi 19. stoletja se niso Američani tako sovražili med sabo. Levi proti desnim, črnci proti belcem, revni proti bogatim … S tega vidika ZDA niso postale spet velike, pač pa so se precej ošibile. Tako republikanci kot demokrati vse bolj ostra nasprotja v družbi skušajo speljati na svoj volilni mlin. Država se nezadržno spreminja, v 15 letih naj bi delež belcev upadel na manj kot 50 odstotkov. To je slaba okoliščina za republikance, saj so belci edina rasna skupina, kjer imajo večinsko podporo. Nekateri že govorijo, da so ZDA v latentni državljanski vojni. Pred nekaj tedni je poznavalec ZDA dr. Bogomil Ferfila v intervjuju za Reporter opozoril, da so samo v zadnjega pol leta Američani kupili 20 milijonov kosov strelnega orožja.
Vse od časov državljanske vojne sredi 19. stoletja se niso Američani tako sovražili med sabo. Levi proti desnim, črnci proti belcem, revni proti bogatim … S tega vidika ZDA niso postale spet velike, pač pa so se precej ošibile.
Tudi izid tokratnih volitev bo odvisen od tega, kdo bo prevladal v nekaj ključnih zveznih državah (nihajočih v republikansko ali demokratsko smer), saj imajo ZDA elektorski volilni sistem. Ni pomembno, kdo skupaj dobi največ glasov, pač pa v koliko in katerih zveznih državah mu jih dajo. Tu je odpovedala Hillary Clinton leta 2016.
Biden je že desetletja del (demokratskega) establišmenta ameriške politike. Prvič je (neuspešno) skušal doseči nominacijo demokratske stranke za predsedniškega kandidata že leta 1988, v času dveh mandatov Baracka Obame pa je bil podpredsednik ZDA. V senat je bil prvič izvoljen leta 1972, potem še na vseh volitvah za senat do leta 2008. Toda ravno v ekonomiji uživa manjše zaupanje pri volivcih kot Trump.
Kaj lahko prinese zmaga enega ali drugega? Če zmaga sedanji predsednik, se bo najbrž nadaljevalo notranje konfliktno obdobje v ZDA, sicer pa bodo, kar se tiče mednarodnega okolja, Američani ostali na smeri ščitenja »nacionalnega interesa« v gospodarstvu. To pomeni nadaljevanje trgovinskih (carinskih) trenj s Kitajsko, pa tudi z Evropsko unijo. Zahod na sploh v odnosu s Kitajsko izgublja trgovinsko vojno, ta država je pač največja proizvajalka na svetu. Za zapletanje v »prave« vojne Trump k sreči ni pokazal posebnega interesa. Biden bi najbrž skušal doseči boljše odnose ZDA z Evropsko unijo, v zvezi s katero je Trump deloval precej robato in arogantno. Tudi v Natu bi lahko Biden deloval bolj vključujoče oziroma spoštljivo do zaveznic, ne glede na to, da mnoge vključno s Slovenijo ne izpolnjujejo svojih zavez. Glede Bližnjega vzhoda večjih sprememb ni pričakovati niti pod Bidnom. ZDA pa bi z njim najbrž postale bolj dojemljive v odnosu do globalnega varstva okolja.
Je Slovenija izkoristila to, da je ameriška prva dama Melania Trump naša rojakinja? Mnogi na desni bodo rekli, da ne, saj so bili slovenski (do letos vladajoči) levi politiki in tudi večji mediji že od začetka odklonilni tako do Trumpa kot do Melanie. Slovenija je bila gotovo usmerjena preveč v Rusij, namesto na Zahod. A dvomim, da je to imelo večjo vlogo pri njenem odnosu do izvorne domovine. V vseh štirih letih niti Američanom slovenskega rodu ni namenila enega samega stavka v slovenščini. Le kaj slabega so ji storili?
Tvit premierja Janše, ki je pred nekaj dnevi podprl Trumpa in napadel Bidna, češ da bi bil eden od najšibkejših predsednikov v zgodovini, je velika napaka.
Tvit premierja Janše, ki je pred nekaj dnevi podprl Trumpa in napadel Bidna, češ da bi bil eden od najšibkejših predsednikov v zgodovini, je velika napaka. Premierji posameznih držav nikakor ne napadajo katerega od kandidatov za predsednika ZDA. Tega ne počne nihče. Le kaj pomeni takšna izjava za naše odnose z ZDA, če zmaga Biden? Tudi najšibkejši ameriški predsednik je še vedno stokrat močnejši od najmočnejšega slovenskega premierja.
