Mnenja je soočilo vseh sedem kandidatov. To so Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Komentirali so nedavno izjavo premierja Roberta Goloba, da "ko se razbija leva sredina, na oblast pridejo avtoritarci". Pirc Musar je dejala, da ji je žal, je Golob pozabil na neodvisne kandidate. Tudi Senčarjeva meni, da mora biti predsednik republike nadstrankarski, in ne levi ali desni.
Kordiš meni, da s svojo kandidaturo ni razbil leve sredine, saj so jo napovedali, ko nobena stranka koalicije ni imela svojega kandidata. Prebilič pa je dejal, da se mu ne zdi primerno, da nekdanji predsedniki povedo, koga je treba voliti, kot sta to pokazala Milan Kučan in Danilo Türk, ko sta podprla kandidatko Pirc Musar.
Cigler Kralj je ocenil, da je NSi s svojim kandidatom omogočila, da drugi krog bo. "Mislim, da so ljudje hvaležni, da je več kandidatov, ker to omogoča, da se lažje odločijo," se je strinjal tudi Logar.
Govorili so tudi o pooblastilih predsednika republike države. Da jih ima dovolj, so ocenili Kordiš, Prebilič, Logar in Brglez. Pirc Musarjeva meni, da bi moral imeti še možnost vložitve zahteve za presojo ustavnosti, po mnenju Senčarjeve pa tudi možnost vložitve veta na zakon. Cigler Kralj je dejal, da bi moral imeti možnost, da pospeši določene postopke.
Ena od pristojnosti predsednika republike je tudi pomilostitev. Pirc Musar ne bi pomilostila nikogar, ki bi zagrešil spolni ali krvni delikt. Prebilič bi, če bi se odločil za pomilostitev, svoje razloge tudi javno pojasnil. Senčar bi z največjem veseljem pomilostila, če bi se ji to zdelo prav.
Koridš bi bil naklonjen pomilostitvam ljudi, ki so si kazni prislužili iz naslova socialne stiske, nikakršne milosti pa ne bi imel ob korupciji ali gospodarskem kriminalu. Brglez bi se pred odločitvijo posvetoval s stroko in se odločil na podlagi njihovih argumentov. Logar bi bil pri pomilostitvah skrajno zadržan, če bi se za to odločil, bi se pri tragičnih zgodbah. Cigler Kralj je ob tem izpostavil izzive, ki jih ima slovenski sodni sistem: "Velike ribe so na prostem, kurji tatovi pa zaprti."
Dotaknili so se tudi pisma predsednika komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana, v katerem se je zavzel za pokop žrtev iz Macesnove gorice na ljubljanskih Žalah, čemur župan Zoran Janković nasprotuje. Pirc Musarjeva meni, da moramo za vse ljudi najti dostojno mesto. Senčarjeva je povedala, da bi o pokopu žrtev morali odločati svojci. Da te žrtve sodijo na ljubljansko pokopališče, sta se strinjala Cigler Kralj in Logar. Brglez je dejal, da bo moral kot predsednik države poskrbeti, da se najde mesto za dostojen pokop vsakogar. Kordiš meni, da pri tem ne gre za zagotavljanje pietete, ampak za rehabilitacijo fašizma, Prebilič pa je dejal, da se zločin nikoli ne bi smel zgoditi.
Soočili so tudi stališča do poziva skupine državljanov, naj Slovenija EU in Nato pozove k napotitvi pogajalske delegacije v Moskvo, ki naj preveri pripravljenost Rusije na pogajanja. Pirc Musar meni, da Slovenija lahko predlaga, da se o tem razpravlja na ravni EU, ter da je Ukrajino, ki je bil napadana, treba podpirati. Prebiliča je presenetilo, da se ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski ne želi pogajati, saj da to pomeni podaljševanje vojne in uničevanje Ukrajine.
Senčarjeva se z vsebino pisma strinja. Po njenem mnenju je treba zavzeti stališče, ki bo v prid slovenskemu narodu in da bi morda bila "nevtralna drža veliko boljša za dobro naših ljudi". Tudi Kordiš pismo podpira in meni, da se je treba postaviti proti izvažanju orožja in urjenju ukrajinskih junakov.
Če se Ukrajina ne bi uprla, se Rusija ne bi ustavila, ampak še bolj ogrozila celotno Evropo, dolžni smo ji pomagati na vse načine, moramo pa ostati trdni partnerji EU in Nata, meni Cigler Kralj.
Logar je dejal, da so odprti kanali za pogajanja z Rusijo in da če bi bila kakšna možnost za napredek, bi bil ta dosežen. Dodal je, bi "rad spoznal junaka, ki bi rušil evropsko enotnost na ključnem področju". Na to se je odzval Prebilič, ki pravi, da si upa on, saj da lahko evropski partnerji narobe razmišljajo.
Brglez je izpostavil, da lahko na predsedniških nivoju prek posrednikov potekajo poskusi, da pride do prekinitve sovražnosti, ki bi lahko pripeljala tudi do pogajanj. "Takšni kanali so na eni strani Macron, na drugi Erdogan, najverjetneje pritisk tudi na Kitajsko, da skuša nekaj narediti," je dejal.
Kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje, koliko denarja so namenili za kampanjo. Senčar je vložila 400 evrov lastnih sredstev, Pirc Musar je za kampanjo plačala 19.600 evrov, prav toliko tudi njen mož Aleš Musar. Prebilič je kampanji namenil 19.800 evrov lastnih sredstev, Logar pa 15.100 evrov. Kampanjo Cigler Kralja financira stranka NSi, ki ji bo namenila 50.000 evrov, tudi Brglezovo kampanjo financirata stranki Gibanje Svoboda in SD, zneska pa ni razkril. Kordiš zneska, ki ga je namenil kampanji, ni povedal.
