Nevladno združenje Matere Srebrenice je danevčeraj s na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu vložilo tožbo proti Nizozemski zaradi neuspešne zaščite Bošnjakov pred srbskimi silami v Srebrenici leta 1995. Odgovornost za pokol Bošnjakov pripisujejo tudi nizozemskim modrim čeladam, ki so bile nameščene v Srebrenici.

Več tisoč ljudi je danes v Dražgošah počastilo spomin na znamenito dražgoško bitko. Pesnik Ervin Fritz je v nagovoru zbranim izpostavil pomen narodnoosvobodilnega boja in dobrobiti socializma. Posebej pa je okrcal neoliberalni kapitalizem in s pesmijo pozval ljudi k prizadevanjem za drugačno družbeno ureditev. V Dražgoše je kot vsako leto prišel kup politikov, ki so se prišli pokazat volivcem, pa "partizani" z zbirateljskim orožjem in imitacijami orožja. Med znanimi obrazi smo opazili predsednika države Boruta Pahorja, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, obrambnega ministra Karla Erjavca, infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek in druge.

Ob 78. obletnici dražgoške bitke bo danes opoldne v Dražgošah osrednja spominska slovesnost, ki predstavlja vrhunec 63. sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Na prireditvi, na kateri bo slavnostni govornik pesnik in dramatik Ervin Fritz, se vsako leto zbere več tisoč ljudi. Mnogi v Dražgoše pridejo peš.

Predsednik bo enkrat pred volitvami napadel Iran, ker misli, da je to edini način, da bo izvoljen, je leta 2011 Donald Trump kritiziral politiko tedanjega predsednika ZDA Baracka Obame do Irana. Osem let kasneje je sam v volilnem letu na pragu vojne z Iranom.

V ruskem letalskem napadu na vas Džabala v pokrajini Idlib na severozahodu Sirije je bilo včeraj ubitih šest civilistov, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Vsi so bili člani iste družine.

Vokalna skupina Gallina bo v torek v Celju, prihodnje leto pa v Škofji Loki in Domžalah, izvedla koncert Glasba za Ravensbrück. Projekt, ki je imel praizvedbo lanskega septembra v največjem ženskem koncentracijskem taborišču 2. svetovne vojne, je "spomin in opomin prihodnjim generacijam", je za STA povedala umetniška vodja skupine Ana Erčulj.

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je danes predstavila doslej opravljena dela in raziskave na območju brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Rezultati raziskav potrjujejo pričevanja nekaterih preživelih, ki so se uspeli rešiti, da gre za morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov.

Od konca druge svetovne vojne letos mineva 74 let, od teh jih je 50 minevalo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice o medvojnem in povojnem dogajanju, o čemer grozljivo priča okrog 600 neurejenih grobišč po državi, je danes v pridigi za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Teharjah dejal upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.

V Spominskem parku Teharje bo danes obletna žalna slovesnost za teharske žrtve. Tudi tokrat bo somaševanje vodil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Zbrane bo po navedbah organizatorja dogodka Nove Slovenske zaveze nagovoril raziskovalec in publicist Slavko Žižek.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes ob obletnici začetka druge svetovne vojne zaprosil Poljake za odpuščanje za vse grozote, ki so bile storjene med vojno. Spominu na začetek vojne pred 80 leti se je ob zori v kraju Wielun, kjer se je začel napad na Poljsko, poklonil skupaj s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.

Tri dni po Hirošimi bodo na grozovitost atomske bombe danes opozorili še v Nagasakiju. Druga in doslej zadnja uporaba jedrskega orožja v vojni je pred 74 leti takoj terjala okoli 40.000 smrtnih žrtev, skupno pa naj bi posledice zahtevale še 70.000 življenj. V Nagasakiju danes organizirajo tradicionalne spominske slovesnosti.

Proti pripadnikom hrvaških obrambnih sil (Hos), ki so včeraj pred spomenikom vojaški operaciji Nevihta na osrednjem trgu v Kninu vzklikali ustaški pozdrav "za dom spremni", ne bodo vložili prijave zaradi prekrška, so hrvaški tiskovni agenciji Hina povedali pri šibensko-kninski policiji.

Na današnji dan pred 74. leti so ZDA prvič uporabile jedrsko orožje v vojni in odvrgle atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Tri dni kasneje je enaka usoda doletela še Nagasaki, atomski bombi pa sta prisilili Japonsko h kapitulaciji v drugi svetovni vojni. Popolno uničenje obeh mest je še danes velik opomin človeštvu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob obletnici hrvaške vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem, na visoke hrvaške predstavnike včeraj naslovil vprašanje, kam je "izginilo" 400.000 Srbov in Jugoslovanov.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je včeraj na slovesnosti ob 75. obletnici začetka varšavske vstaje priznal moralno odgovornost Nemčije za grozodejstva med drugo svetovno vojno ter Poljake prosil za odpuščanje. Je pa v Varšavi tudi zavrnil možnost finančnih reparacij, poročajo tuje tiskovne agencije.

Več sto ljudi se je včeraj zbralo na pokopu posmrtnih ostankov 86 muslimanskih žrtev pokola, ki so ga sile bosanskih Srbov zakrivile v Prijedorju v začetku vojne v BiH. Posmrtne ostanke žrtev, večinoma moškega spola in mnogih najstnikov, so odkrili v množičnih grobiščih leta 2017.

Desno usmerjeni milijarder Charles Koch in levo usmerjeni bogataš George Soros imata očitno še nekaj skupnega, ne samo denar, piše nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung. Oba ameriška milijarderja sta se namreč odločila, da bosta denarno podprla novoustanovljeni možganski trust z imenom Quincy Institute.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 251 glasovi proti 170 potrdil amandma k predlogu zakona o obrambni porabi, ki prepoveduje vsako porabo za vojno proti Iranu brez odobritve kongresa. Demokratski večini se je pridružilo 27 republikancev, sedem demokratov pa je glasovalo proti.

V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice bo danes potekala spominska slovesnost ob 24. obletnici genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Tokrat bodo pokopali posmrtne ostanke 33 žrtev, med katerimi je bila najmlajša stara 16 let.

Bosna in Hercegovina mora Imadu al Husinu, bolj znanemu kot Abu Hamza, ki se je med vojno v državi boril v vrstah tujih islamskih borcev, plačati odškodnino v višini 9000 evrov, je v torek odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). S tem, ko je bil med letoma 2014 in 2016 v priporu, so mu namreč kršili človekove pravice.