Včerajšnja slovesnost ob 74. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je služila kot opomin na grozote vojne. Kot je izpostavil predsednik vlade Marjan Šarec, smo odgovorni za to, da se takšne grozote ne bi nikoli več ponovile. Zato je treba tudi pravočasno odgovoriti na provokacije.

Slep je tisti, kdor ne vidi, da se nacizem in fašizem spet rojevata tudi v slovenski soseščini, je na današnji spominski prireditvi ob dnevu izgnancev pri gradu Rajhenburg menil predsednik vlade Marjan Šarec. Spet se rišejo zemljevidi, spet se obujajo stare tradicije in spet se obujajo celo pozivi k popisu Slovencev v sosednji državi, je opozoril. Na Twitterju pa je o madžarskih in italijanskih zemljevidih ter predlogih za popise Slovencev zapisal: "To ni ne evropsko, ne miroljubno. Je nož v srce Slovenije!"

Na gori Igman pri Sarajevu so našli doslej neznano množično grobišče, za katerega domnevajo, da skriva ostanke večjega števila Bošnjakov, žrtev vojne v BiH. Umrli naj bi poleti 1992, je potrdilo tožilstvo Bosne in Hercegovine. Kot so dodali, gre verjetno za osebe, ki so jih srbske sile umorile na območju občine Donji Hadžići pri Sarajevu.

Rusija se je včeraj odzvala na letošnje slovesnosti ob 75. obletnici izkrcanja zaveznikov v drugi svetovi vojni, ki je prineslo vojaški preobrat. Kot so sporočili v Moskvi, zavezniško izkrcanje ni bilo ključno za nadaljnji potek vojne in z njegovim pomenom ne bi smeli pretiravati.

V Normandiji bo danes osrednja slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja, ki se je bosta med drugim udeležila francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik ZDA Donald Trump. Slovesnost v Franciji bodo pripravili dan po britanski osrednji slovesnosti na jugu Anglije.

Na jugu Anglije bodo danes slovesnosti ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki se bodo v četrtek nadaljevale v Franciji. Slovesnosti v Portsmouthu se bodo med drugim udeležili britanska kraljica Elizabeta II., predsednik ZDA Donald Trump, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanska ministrska predsednica Theresa May.

Na YouTubu je objavljeno veliko domišljijsko-zabavnih videoposnetkov o tem, kako narediti kakšno državo večjo, kot je zdaj. Med drugim tudi o Veliki Madžarski.

Avstrijske oblasti so Hrvaški vrnile vojaško letalo mig 21, s katerim je hrvaški pilot Rudolf Perišin oktobra 1991 zapustil JLA in priletel na letališče v Celovcu. Letalo, ki je eden simbolov hrvaške zmage v zadnji vojni, so danes pripeljali v Zagreb. Od nedelje do konca maja bo razstavljeno pred hrvaškim ministrstvom za obrambo.

Srbska radikalna stranka haaškega obsojenca Vojislava Šešlja je včeraj pripravila kongres v vasi Hrtkovci severno od Beograda, ki je sinonim za pregon Hrvatov v Vojvodini med zadnjo vojno. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je obsodila Srbijo, ker je v vasi dovolila zbiranje ljudi, ki so v njej izvajali pregon Hrvatov.

V intenzivnem bombardiranju sirskega mesta Raka, ki so ga leta 2017 izvajale koalicijske sile pod vodstvom ZDA, je bilo ubitih več kot 1600 civilistov, v poročilu ugotavljata nevladni organizaciji Amnesty International in Airwars.

Skrajna skupina Islamska država (IS) je v Siriji ubila 35 pripadnikov sirske vojske, kar je po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice najhujši napad IS na sirsko vojsko po koncu kalifata, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Grški parlament je v sredo zvečer sprejel resolucijo, v kateri vlado poziva, da od Nemčije uradno zahteva plačilo odškodnine za vojne zločine, ki so jih nacisti storili v Grčiji med okupacijo med letoma 1941 in 1944. Nemška vlada plačilo vojne odškodnine zavrača in poudarja, da je bilo vprašanje že ustrezno rešeno.

Srbski režiser Emir Kusturica je napovedal, da bo režiral film o zloglasnem koncentracijskem taborišču Jasenovac. Film bo posnel ob finančni podpori srbskega ministrstva za kulturo, za podporo pa bo po pisanju srbske tiskovne agencije Tanjug zaprosil tudi Republiko srbsko. Najtežji in najdražji del filma bo po režiserjevi oceni izgradnja taborišča.

Na haaškem sodišču obsojeni vojni zločinec Dario Kordić je imel v torek zvečer predavanje o veri v največjem zagrebškem študentskem nasilju. Že med tribuno je skoraj prišlo do incidenta med udeleženci in nasprotniki dogodka, poročajo hrvaški mediji. Opozicija je v saboru zahtevala od univerze in nadškofije pojasnila o Kordićevem nastopu.

Litovsko sodišče je danes nekdanjega sovjetskega obrambnega ministra Dmitrija Jazova in še več kot 60 drugih nekdanjih častnikov sovjetske vojske obsodilo vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi nasilnega zatrtja litovskega gibanja za neodvisnost leta 1991, pri čemer je umrlo več ljudi. Jazovu so prisodili deset let zapora.

Sklad ZN za otroke (Unicef) je danes ob mednarodnem dnevu boja proti vključevanju otrok v oborožene skupine opozoril, da je na desettisoče dečkov in deklic prisiljenih sodelovati z oboroženimi skupinami v kriznih žariščih po vsem svetu. Ob tem je obsodil vključevanje otrok v oborožene spopade in pozval k prenehanju kršenja otrokovih pravic.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je včeraj sporočilo, da so vložili obtožnico proti osmim nekdanjim pripadnikom vojske BiH zaradi vojnih zločinov proti najmanj 14 hrvaškim vojnim ujetnikom in civilistom na območju Viteza decembra 1993. Gre za enega najhujših vojnih zločinov nad Hrvati med vojno v BiH.

Hrvaška policija je po obsežni preiskavi 59-letnega državljana Srbije in Avstralije Zorana Tadića osumila vojnih zločinov nad 43 civilisti in hrvaškimi vojaki v Škabrnji nedaleč od Zadra novembra 1991. Tadić živi v avstralskem Sydneyju, so izpostavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu policije v Zadru.

Srbski odvetnik Dušan Bratić je na srbsko tožilstvo za vojne zločine vložil ovadbo proti hrvaškemu obrambnemu ministru Damirju Krstičeviću zaradi suma vojnih zločinov nad srbskimi civilisti v BiH leta 1995. Napovedal je tudi ovadbo družin ubitih pripadnikov JLA zaradi vojnih zločinov v Sloveniji leta 1991, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Komisija Pravičnost in mir pri SŠK opozarja na "očitno nespoštovanje, ki ga Mestna občina Ljubljana vztrajno izkazuje do pokojnih Romov, pobitih v času druge svetovne vojne in izkopanih v preteklem letu". Kot so zapisali v komisiji, je odklonitev možnosti pokopa pobitih mož, žena in celo otrok na Žalah "nezaslišana in nesprejemljiva".