Prva raziskava javnega mnenja Vox populi pred jesenskimi predsedniškimi volitvami, ki jo je za Dnevnik in Večer naredila agencije Ninamedia, kaže, da bi zmagala odvetnica Nataša Pirc Musar. Vendar bi bil potreben drugi krog, v katerem bi se soočila s poslancem SDS in nekdanjim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem.

Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Stranka Alenke Bratušek (SAB) sta od zdaj tudi uradno del Gibanja Svoboda. Notranje ministrstvo je namreč izdalo odločbo o njuni pripojitvi h Gibanju Svoboda, hkrati pa je stranki LMŠ in SAB izbrisalo iz registra političnih strank. Gibanje Svoboda je tako postalo tudi njun pravni naslednik.

Več kot polovica vprašanih delo vlade in državnega zbora ocenjuje negativno, kažejo rezultati zadnje julijske ankete, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana. Delo vlade kot negativno ali zelo negativno ocenjuje 56 odstotkov vprašanih, delo državnega zbora pa kot negativno ali zelo negativno 51,1 odstotka anketirancev.

Predsedstvo SD je na včerajšnji seji podprlo idejo predsednice Tanje Fajon, da se stranka na predsedniške volitve poda z lastnim kandidatom. Ob tem so sprejeli tudi sklep, da postopek evidentiranja kandidatov podaljšajo do 15. julija. Člani predsedstva so sicer razpravljali tudi o pripravah na lokalne volitve in jesenski volilni kongres stranke.

V NSi bodo čez poletje našli kandidata "oziroma se odločili, koga podpreti na predsedniških volitvah", je včeraj dejal vodja poslancev Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah bodo pretehtali vse možnosti in nato sporočili svojo odločitev. NSi se je namreč na vsake volitve do zdaj pripravila resno in realno, je še poudaril.

V Levici odločitve o morebitnem predsedniškem kandidatu še niso sprejeli, v stranki za zdaj še tečejo pogovori o tem. Vodja poslancev Matej T. Vatovec ob tem poudarja, da je naloga vsake stranke, da konkurira na volitvah. To bo tudi vodilo Levice, končno odločitev pa bodo sprejeli, ko bodo zaključili notranje postopke.

Predsedstvo SD bo v ponedeljek med drugim razpravljalo o kandidatih stranke za predsedniške volitve, je danes dejala predsednica SD Tanja Fajon. Prepričana je, da se glede na zgodovino, tradicijo in terensko mrežo stranke, spodobi, da se ta na volitve poda s svojim kandidatom. Takšno stališče bo v ponedeljek tudi podala članom predsedstva.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob bo na današnjem digitalnem kongresu stranke članom predstavil predlog za kandidatko za predsednico republike. Ocenjuje, da je najboljša kandidatka za to mesto podpredsednica stranke Marta Kos. Končno odločitev o kandidatu stranke bosta sicer sprejela izvršni odbor in svet stranke, je danes pojasnil Golob.

Člani Gibanja Svoboda se bodo v ponedeljek na digitalnem kongresu seznanili z odločitvijo LMŠ in SAB o pripojitvi k stranki. Razpravljali bodo tudi o kandidatih za predsedniške volitve.

Junijska javnomnenjska raziskava Vox populi agencije Ninamedia za časnika Dnevnik in Večer kaže, da Gibanje Svoboda s 33,1 odstotka podpore ohranja veliko prednost pred ostalimi parlamentarnimi strankami. Po dveh letih je delovanje vlade znova ocenjeno kot pozitivno, skoraj polovica vprašanih pa je glede uspešnosti vlade neopredeljenih.

Na dopisnem kongresu SAB, ki je potekal od 13. do 15. junija, je 91,5 odstotka članov, ki so se ga udeležili, podprlo predlog sveta stranke, da se SAB pripoji k stranki Gibanje Svoboda. S to odločitvijo najvišjega organa stranke bo SAB prenehala obstajati, Gibanje Svoboda pa bo postalo njen pravni naslednik, so sporočili iz SAB.

Zbor članstva LMŠ je na včerajšnjem glasovanju s 97 odstotki glasov podprl predlog za pripojitev k stranki Gibanje Svoboda, so sporočili iz LMŠ. Izvršni odbor LMŠ je pobudo za pripojitev h Gibanju Svoboda podprl 12. maja, teden pozneje pa je o tem razpravljal še svet stranke in odločitev dokončno danes potrdil zbor članstva.

Zbor članstva LMŠ bo danes kot najvišji organ stranke na daljavo odločal o združitvi s stranko Gibanje Svoboda. Če bodo člani stranke pod vodstvom Marjana Šarca prižgali zeleno luč takšni odločitvi, bo s pripojitvijo h Gibanju Svoboda LMŠ prenehala obstajati, Gibanje Svoboda pa bo postalo pravni naslednik LMŠ.

Predsednik stranke poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslaw Kaczynski namerava zapustiti položaj podpredsednika vlade, je danes za Radio Zet povedal tiskovni predstavnik vlade Michal Dworczyk. Trenutno še ni jasno, kdaj se bo upokojil, vendar Dworczyk dodaja, da se ta trenutek približuje.

Zbor članstva LMŠ bo predvidoma v naslednjem tednu kot najvišji organ stranke potrjeval združevanje strank LMŠ, SAB in Gibanje Svoboda, je dejal prvak LMŠ Marjan Šarec. Po njegovih besedah bo proces združevanja zaključen v "relativno kratkem času", po načrtih bodo najvišji organi vseh treh strank odločitev potrdili do 10. junija.

Državni zbor je na mesto generalne sekretarke DZ znova imenoval Uršulo Zore Tavčar. Poslanci so na včerajšnji seji ustanovili tudi parlamentarna delovna telesa ter imenovali njihove predsednike in podpredsednike. Ker v SDS svojih kandidatov protestno niso predlagali, ta mesta še niso popolnjena. Kljub temu pa delovna telesa lahko pa začnejo delo.

Prva raziskava razpoloženja volivcev po parlamentarnih volitvah, ki jo je za POP TV opravila Mediana, je pokazala, da daleč največ javne podpore še vedno uživa Gibanje Svoboda, ki bi ga podprl skoraj vsak tretji vprašani oziroma 30,6 odstotka vprašanih. Sledi SDS, ki bi jo podprl vsak peti vprašani oziroma 19,7 odstotka anketirancev.

Socialni demokrati so na včerajšnji konferenci potrdili vstop stranke v prihodnjo vlado pod vodstvom predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Predsednica stranke Tanja Fajon bo tako predvidoma v torek v imenu SD podpisala koalicijsko pogodbo, so sporočili iz stranke.

Petnajstim strankam na podlagi aprilskih državnozborskih volitev za leto 2022 pripadajo sredstva v skupni višini 1.733.717 evrov, je razvidno iz danes objavljenih podatkov DZ. Poleg parlamentarnih strank bo proračunska sredstva prejemalo še deset strank, ki niso prestopile praga DZ. Sredstva se strankam izplačujejo mesečno po dvanajstinah.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob v potezi SDS in NSi, ki sta prvi dan novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili okoli 30 predlogov zakonov vidi predvsem nagajanje bodoči koalicij in zlorabo parlamentarnega postopka. Hkrati skupaj s prvakoma SD Tanjo Fajon in Levice Luko Mescem zatrjujejo, da to ne bo omajalo volje nove koalicije.