Največ vprašanih bi volilo Gibanje Svoboda, ki pa mu je podpora v primerjavi z majem padla, kaže anketa Mediane za časnik Delo. Svobodo bi volilo 21,8 odstotka vprašanih, medtem ko bi največjo opozicijsko stranko SDS volilo 20,2 odstotka vprašanih. Petina vprašanih je neopredeljenih, več kot sedem odstotkov ni prepričala nobena stranka.

Levica je kljub vzponom in padcem po desetih letih zgodba o uspehu, je na kongresu dejal koordinator Luka Mesec. Stranko čaka premislek o prihodnosti, a je prepričan, da so šele na začetku, če bodo znali hoditi skupaj in se ne bodo bali še neprehojenih poti. Le po teh se pride "do drugačne prihodnosti in morda tudi do drugačne svobode", je dejal.

Člani Levice se bodo zbrali na rednem kongresu, na katerem bodo začeli volitve sveta stranke. Ta bo v naslednjih tednih izvolil koordinatorja. Po zadnji mandat na čelu stranke se ob očitkih dela članstva o premiku na sredino s pozivom Izpolnimo obljube podaja sedanji koordinator Luka Mesec. Stranko ob tem čaka tudi razprava o njeni nadaljnji poti.

Odločanje z večino je seveda dobrodošlo, omogoči hitro odločanje. Pa omogoča tudi kvalitetno odločanje? Soglasje, dogovarjanje, iskanje kompromisov je lahko dolgotrajno in naporno, pogosto nikogar ne zadovolji, a vendarle je odločitev na koncu mnogo bolj pomirjajoča in sprejemljiva za vse.

Vlada Roberta Goloba je stabilizirala javno podporo, kažejo podatki majske ankete Mediane za POP TV. Delež podpornikov vlade je po štirih mesecih padanja drugič zapored rahlo zrastel. Medtem je priljubljenost padla poslancu SDS Anžetu Logarju, ki ga je prehitela predsednica države Nataša Pirc Musar. Volivci so ji dodelili najboljšo povprečno oceno.

Na ustanovnem dogodku društva poslanca SDS Anžeta Logarja v sredo bodo prisotni tudi ekonomist Igor Masten, nekdanji minister iz kvote SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar in gospodarstvenik Igor Hustič, piše časnik Delo.

Stranka SD mora presegati notranje nemire, je ob 30. obletnici SD na srečanju stranke v Ljubljani dejala predsednica stranke Tanja Fajon in dodala, da vse kritike jemlje kot dobronamerne. Vodja poslancev SD Jani Prednik pa je ocenil, da stranka potrebuje bilanco stanja, nemire pa razume kot potrebne, če naj stranka najde pot v prihodnost.

Najmanjšo koalicijsko stranko Levico naslednji teden čaka volilni kongres, ob tem pa del članstva s poslancem Miho Kordišem na čelu poziva k repozicioniranju stranke na levo, saj da morajo med aktivistično željo in politično realnostjo splesti skupno pot. Da jih na kongresu čaka pogovor o nadaljnji poti, meni tudi vodja poslancev Matej T. Vatovec.

SD bo v soboto obeležila 30. obletnico združitve levih socialdemokratskih in socialističnih strank. Ob tem se v stranki odvija razmislek o njeni prihodnosti. Šef poslancev Jani Prednik meni, da je stranka izgubila "vonj, okus in barvo", minister Matjaž Han pa ocenjuje, da so razprave v stranki vedno žive, saj da se "znajo iti demokracijo".

V Gibanju Svoboda so ogorčeni nad zapisi predsednika SDS Janeza Janše, ki je vladi očital, da je z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja "napovedala novo državljansko vojno". Kot opozarjajo, takšne izjave predstavljajo poziv k nasilju ter novim delitvam in nestrpnosti.

Trend padanja podpore vladi se nadaljuje, pri čemer je nekoliko večji delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot neuspešno, kaže majska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik. Stabilna ostaja podpora največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda, podpora opozicijski SDS pa je upadla. Stabilna ostaja tudi podpora drugim strankam.

Trideset let na vrhu SDS. Bo Janez Janša sestopil z vrha stranke v korist Anžeta Logarja ali bo še v četrto poskušal postati primer? O možnih političnih scenarijih se je urednik Reporterja Silvester Šurla pogovarjal s kolumnistom Dejanom Steinbuchom.

Največ vprašanih bi volilo Gibanje Svoboda, ki mu je podpora v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko zrasla, kaže anketa, ki jo je za časnik Delo izvedla Mediana. Stranko bi volilo 23,8 odstotka vprašanih, medtem ko bi največjo opozicijsko stranko SDS, ki ji je podpora upadla, volilo 20,9 odstotka vprašanih. Ocena dela vlade se je izboljšala.

V minulih dneh so mediji z vseh strani pretresli vlado Roberta Goloba in vladajočo stranko Gibanje Svoboda. Kaj medtem snuje alternativa na desnici? Na katere stebre lahko računa – in jih gradi? Kaj lahko Janez Janša potegne iz svoje orožarne?

Predsednik vlade in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je v nagovoru ob prvi obletnici volitev v DZ dejal, da "ekipa kljub vsem oviram dela na polno". "Izboljšujemo javno zdravstvo, poskrbeli smo za energetsko oskrbo, investiramo, kot še nikoli, investicije pa so tiste, ki poganjajo gospodarsko rast," je dejal.

Aprilska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik kaže, da je stranka Gibanje Svoboda v primerjavi z lanskim aprilom, ko je zmagala na volitvah, med opredeljenimi volivci izgubila 20 odstotkov podpore. Svoboda ima sicer še vedno najvišjo podporo. SDS pa se je volilna podpora zvišala za 40 odstotkov. Razlika med njima je le še dve odstotni točki.

Vlada Roberta Goloba je po napovedi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ustavila in obrnila trend padanja volilne podpore, kažejo podatki aprilske ankete Mediane za POP TV. Aktualna oblast prvič po štirih mesecih padanja beleži naraščanje podpore. Podpira jo 45,5 odstotka vprašanih, slabih 42 odstotkov pa ji nasprotuje.

Leto dni po volitvah v DZ je v državi čutiti spremembo, ocenjuje komentatorka Tanja Starič. Nasprotja med strankami, ki so po njih oblikovale vlado, so še daleč od usodnih, veliko bo v prihodnje odvisno od dogajanja v Svobodi. Največja uganka na strankarskem parketu pa je dogajanje na desnici, kjer tempo zmeraj diktira prvak SDS Janez Janša, meni.

Svet Gibanja Svoboda je včeraj razpravljal o programu dela do konca leta. "Nalog in potreb ljudi je ogromno, na pot, ki nas čaka, pa stopamo s polno odgovornostjo," je po seji zatrdil predsednik stranke in premier Robert Golob. Strinjali so se tudi, da ne bodo več dajali javnih obljub, ampak bodo trdo delali in javnost nato seznanjali z rezultati.

Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, zaradi sumov krivega pričanja preučuje možnosti kazenske ovadbe posameznih prič. Medtem so poslanca SDS Zorana Mojškrca, ki ni želel odgovarjati na vprašanja, kaznovali z denarno kaznijo, njegove domnevno sporne posle pa najavili tudi pristojnim organom.