Raziskava: Le četrtina Slovencev bi si prostovoljno namestila aplikacije za sledenje okužb s koronavirusom

Raziskava je torej pokazala, da so možnosti uspeha aplikacije, za katero bi se moralo odločiti vsaj med 50 in 60 odstotkov prebivalcev, zelo nizke. Le slabih deset odstotkov vprašanih je zatrdilo, da si bodo zagotovo namestili aplikacijo, dodatnih 17 odstotkov pa, da verjetno. Šestina vprašanih je sicer še neodločenih, krepko več kot polovica pa jih pravi, da si aplikacije verjetno ali zagotovo ne bodo namestili.

Aplikacijo bi si torej prostovoljno namestilo kvečjemu 27 odstotkov populacije med 18. in 75. letom starosti. Verjetnost namestitve je višja v segmentu zdravstveno previdnih, a tudi med temi je teh, ki izražajo namero, manj kot tistih, ki aplikacije bolj verjetno ne bodo namestili.

Šele v primeru obvezne namestitve, če bi bil posameznik okužen ali odrejen v karanteno, je verjetnost namestitve ocenjena na 58 odstotkov prebivalstva med 18. in 75. letom starosti. Približno 30 odstotkov pa si aplikacije tudi v tem primeru verjetno ali zagotovo ne bi namestilo.

Več kot polovica vprašanih namreč ne verjame v uspeh aplikacije. Slaba četrtina jih je prepričanih, da ne bo imela nobenega učinka, tretjina pa, da ne more dovolj prispevati k omejevanju širjenja virusa. Po drugi strani skoraj dve petini vprašanih meni, da aplikacija lahko prispeva k omejevanju širjenja virusa, zgolj štirje odstotki vprašanih pa, da lahko aplikacija povsem zaustavi širjenje virusa.

Obenem je raziskava pokazala nizko zaupanje v zagotovila vlade. Kar dve tretjini vprašanih zagotovilom predstavnikov vlade, da bo aplikacija anonimna, da se ne bo uporabljala za nadzor nad izpolnjevanjem pravil in da ne bo sledila uporabnikovi lokaciji, bolj oziroma sploh ne zaupa. Izračunana stopnja zaupanja je bila tako negativna, in sicer negativnih 42.

Prebivalci so razdeljeni pri vprašanju naklonjenosti aplikaciji, a je nekoliko več tistih, ki aplikaciji nasprotujejo. Odobravanje je statistično značilno višje med zdravstveno previdnimi osebami, torej tistimi, ki menijo, da sodijo med bolj rizične osebe. Precej nižje pa je med ravnodušnimi, torej tistimi, ki se ne čutijo ogrožene s strani virusa ali posledic širjenja virusa v družbi. Sicer pa aplikaciji precej bolj odločno nasprotujejo mlajši od 40 let.

Dobra tretjina tistih, ki aplikaciji nasprotujejo, kot glavni razlog navaja nadzor oziroma sledenje ljudem. Dobra petina pa ji nasprotuje predvsem zaradi nezaupanja oziroma pomanjkanja nadzora nad zbranimi podatki. Poseg v zasebnost kot razlog nasprotovanja navaja slaba petina.

Glavna razloga za odobravanje aplikacije pa sta boljša kontrola nad širjenjem novega koronavirusa in nadzor tistih, ki bi morali biti v karanteni. Oba argumenta je kot glavni razlog navedla dobra tretjina odobravajočih.

Sicer pa je stopnja seznanjenosti s prihajajočo aplikacijo relativno visoka, saj je le desetina vprašanih odgovorila, da z aplikacijo niso seznanjeni. Dobra tretjina je z njo seznanjena bolj slabo, več kot polovica pa dokaj ali zelo dobro.

V raziskavi med 10. in 13. julijem je sodelovalo 566 oseb.