Vrhunec dnevnega obiska Brezij predstavlja današnji praznik Marijinega vnebovzetja, ko Marijino narodno svetišče vsako leto obišče več kot 10.000 ljudi, vendar pa ljudje na Brezje prihajajo vse leto. Pred epidemijo je Brezje letno obiskalo okoli 350.000 ljudi. "Letos pa gre obisk od velike noči dalje znova navzgor in ob koncu leta bi utegnili to številko že preseči," je povedala direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt.
Kot je pojasnila, je romarski turizem tista veja turizma, iz katerega je turizem izšel in ki mu tudi kriza ne more do živega. Kriza prav obratno, še spodbudi ljudi, da pridejo v priprošnjo in zahvalo. V zadnjih dveh letih je zaradi epidemioloških omejitev sicer število ljudi, vključenih v verski turizem, ki jih je bilo v letu 2019 po vsem svetu več kot 330 milijonov, sicer padlo, vendar se sedaj njihovo število znova povečuje.
Na Brezjah opažajo predvsem velik porast števila romarjev, ki hodijo po Jakobovi poti. "Med temi peš romarji videvamo družine, katerih člani na ta način krepijo medsebojne povezave. Nekateri se na pot denimo odpravijo v zahvalo za končano šolsko leto, nekateri s priprošnjo za razumevanje v družini," je kot primer navedla Eržen Firštova.
Povečalo se je tudi število udeležencev maš. V zadnjih dveh mesecih število vernikov na osrednji nedeljski maši vedno preseže 1000, kar je več kot pred epidemijo. Enak trend velja za obisk maš med tednom.
"Korona je tako dejansko prinesla večje število romarjev. Odnesla pa je potrpljenje," je opazila Eržen Firštova in pojasnila, da smo ljudje postali manj potrpežljivi in bolj razdražljivi. Imamo občutek, da nam bo življenje ušlo, da nas ponovno čakajo omejitve, da nam bo morda onemogočen tudi dostop do sakralnih objektov, zato hitimo, da ne bi česa zamudili.
Tako je tudi število romarjev pri Mariji Pomagaj po epidemiji zelo naraslo. Med obiskovalci je veliko tujcev, prihajajo individualni obiskovalci pa tudi skupine. Pred kratkim so tako na Brezjah, ki se vključujejo v evropsko romarsko pot, med drugim gostili romarje iz Argentine, Brazilije in Južne Koreje.
Kot je povedal Rektor Marijinega svetišča na Brezjah pater Robert Bahčič, se srečujejo z najrazličnejšim spektrom ljudi, od tistih, ki so v stiski in potrebujejo pogovor ter uteho, do tistih, ki se na Brezjah ustavijo, ker jih zanima arhitektura bazilike. Veliko ljudi si ogleda tudi muzej jaslic, za katerega Bahčič upa, da ga bodo v kratkem uspeli razširiti.
Letošnja novost v cerkvi je relikviarij sv. Frančiška Asiškega. Pripravljajo tudi vodnik po cerkvi z informacijami o vsem, kar je v cerkvi z videti, od slik do oltarjev. Že četrto leto teče tudi prenova zgornjega dela cerkve. Po prenovi kupole in južne strani, sedaj poteka še prenova na severni strani, saj so obstoječi tramovi stari že več kot 50 let in potrebujejo sanacijo.
Zgodba na Brezjah se je sicer naprej začela zgolj v majhni kapeli, kamor je župnik postavil manjšo podobo Marije Pomagaj. "Ljudje iz bližnje okolice so začutili, da tu lahko dobijo duhovno pomoč, zato so prihajali sem. Ko se je to začelo razvijati, pa so začeli prihajati od vse povsod iz Slovenije, čeprav so Brezje z 208 leti najmlajše od vseh slovenskih Marijinih svetišč, so pa najbolj obiskane," je izpostavil Bahčič.
"Tisto, kar me vedno znova preseneti, je to, kako se ljudje tukaj na nek način regenerirajo, pridejo sem k maši in odhajajo prerojeni, z veliko nove energije. Sem ne prihajajo samo verniki ampak tudi drugi turisti in so fascinirani. Tu je pač posebna klima," je izpostavil Matija Cevc iz društva Malteška pomoč Slovenija, ki vsako nedeljo in praznik nudi pomoč obiskovalcem Brezij.