Slovenska vojska je v Mežico, kjer je narasla reka Meža uničila ali poškodovala vse mostove, danes pripeljala montažni most. "S postavljanjem mostu bodo inženirci Slovenske vojske pričeli že danes," je Slovenska vojska objavila na družbenem omrežju X, prej znanem kot Twitter. To je prvi montažni most, ki so ga po ujmi pripeljali na Koroško.

Vlada se je odločila, da bo 14. avgust dan solidarnosti in dela prost dan, je na Instagramu sporočil premier Robert Golob. Kot je zapisal, želi, da Slovenija te težke in naporne dni zaključi v duhu solidarnosti. "Da pomagamo znancu, sosedu, prijatelju, vsem, ki so jih prizadele hude poplave," je dodal.

Pomoč na Koroško, ki jo je ujma zelo prizadela, prihaja z več strani. Danes v regiji po besedah poveljnika civilne zaščite Alana Matijeviča pričakujejo še okrepljeno helikoptersko pomoč, predvidoma od pet do 10 helikopterjev. Pri odpravljanju posledic in utiranju prometnih poti pomagajo vojaki in gasilci tudi od drugod, skrb zbujajo plazovi.

Pomoč za prizadete v vodni ujmi, ki je minuli konec tedna prizadela Slovenijo, zbirajo tudi Slovenci v Italiji. Akcije zbiranja pomoči med drugim potekajo v občini Devin-Nabrežina in v Barkovljah, organizirajo pa jih tudi mediji in organizacije Slovencev v Italiji, piše Primorski dnevnik na svoji spletni strani.

Včeraj je marsikje nad Slovenijo končno posijalo sonce, ki je omogočilo pospešeno odpravljanje posledic ujme. V Pomurju, Podravju in ob Krki se razmere umirjajo, na Koroškem in v Savinjski dolini pa se ob vztrajanju poplavnih površin še vedno borijo s plazovi. Tudi včeraj so bili na terenu predstavniki vlade, zaživela je aplikacija Poplave 2023.

Ministrstvo za zdravje je skupaj z ministrstvom za evropske in zunanje zadeve Avstrijo prosilo za pomoč pri zdravstveni oskrbi oseb na območju koroške regije, do katerih je bil dostop onemogočen in je bila evakuacija iz ogroženega območja možna samo preko meje z Avstrijo, so za STA med drugim sporočili z ministrstva.

Iz Nemčije in Francije je že na poti pomoč po ujmi, ki je te dni prizadela Slovenijo, je danes sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Ob tem je širšo evropsko skupnost pozval, naj se odzove na to obsežno katastrofo. Pomoč Sloveniji so po navedbah generalnega sekretarja Nata zagotovile tudi članice zavezništva.

Po umiritvi vremenskih razmer je danes na Koroškem v ospredju vzpostavljanje prometnih povezav do prizadetih območij in vodooskrbe, skrbijo pa novi zemeljski plazovi. Nadaljuje se odstranjevanje posledic ujme, ki je uničila ogromno premoženja in infrastrukture, mnoga podjetja ostajajo zaprta, neprevoznih je veliko cest.

Na poti v Črno na Koroškem, do koder so po ujmi vzpostavljene oskrbovalne pot, je danes sto vojakov Slovenske vojske, sto gasilcev in še mnogi prostovoljci, ki prihajajo na pomoč. Tam je vzpostavljen tudi intervencijski štab, ponekod so že dobili elektriko, deluje tudi zdravstvena oskrba, so danes sporočili iz intervencijskega štaba v Črni.

V Slovenijo prihaja pomoč iz tujine ob ujmi. Iz Poljske in Madžarske sta danes odpotovala kamiona, opremljena s hrano in humanitarno pomočjo, je sporočil Rdeči križ Slovenije. Caritas Avstrija je ponudila finančno pomoč, pomagali pa so tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini, so za STA pojasnili pri Slovenski karitas.

Popoldne lahko zaradi neviht pride do hitrih porastov manjših hudournikov na prizadetih območjih. Trenutno pa so poplave še vedno na območju Mure ter ob sotočju Save in Krke, drugje reke upadajo. Ekipam se do Črne na Koroškem po tleh še ni uspelo prebiti, naj bi pa danes uspeli omogočiti prevoznost ceste v Luče.

Razmere v Zgornji Savinjski dolini so še naprej kritične. V občini Ljubno so narasli vodotoki in plazovi odnesli štiri hiše, brez strehe nad glavo je od 15 do 20 ljudi. Številne občane so evakuirali, tudi turiste, nekateri med njimi so ostali brez avtomobilov. Tudi v občini Mozirje je ujma za seboj pustila veliko razdejanje.

V Črno na Koroškem, ki je bila od petka zjutraj zaradi posledic naraslih vodotokov in zemeljskih plazov odrezana od sveta, se je uspelo prebiti Slovenski vojski, je na seji vlade povedal minister za obrambo Marjan Šarec. Medtem so na Koroškem razmere napete tudi v Slovenj Gradec in na Ravnah, Mežičanki z otrokom so pomagali avstrijski reševalci.

Predsednik vlade Robert Golob je v izjavi za medije po seji Sveta za nacionalno varnost (SNAV) dejal, da se Slovenija sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države, prizadeti sta dve tretjini države. Današnja noč je bila sicer bolj prizanesljiva, a škoda bo verjetno presegla 500 milijonov evrov, je ocenil.

V Dravogradu, na stičišču treh naraslih rek Drave, Meže in Mislinje, so razmere še naprej kritične. Glavne prometne povezave do občine so prekinjene, zaradi nevarnosti plazov ostaja evakuiranih več kot 110 oseb, med njimi so tudi turisti. Marsikje ni elektrike in pitne vode, okrnjen je dostop do zdravstvene oskrbe. Pretok reke Drave pa ni kritičen.

Za številnimi Korošci je težka noč. Območje Črne na Koroškem je še naprej odrezano od sveta, saj je v Mežiški dolini in tudi drugod po Koroški poškodovanih veliko mostov in cest, prekinjena je dobava elektrike in vode, marsikje ni telefonskih povezav. Na poti v Črno je vojska, ki je v regiji pomagala že v petek, prav tako gasilci od drugod.

Zaradi obilnih padavin so se ponoči in danes razlile nekatere reke, ki so poplavile celotna naselja, sprožilo se je več plazov, meteorna voda je zalivala objekte. Najhuje je bilo na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, ki sta odrezani od sveta. Dogajanje se seli proti jugovzhodu države, kjer so se že sprožile sirene. Aktiviran je načrt Vihra.

Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so pobudniki vložili v zakonodajni postopek. Z njim želijo neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami. Predlagatelji pričakujejo podporo koalicije.

Slovenska karitas je za humanitarno pomoč prizadetim zaradi vojne v Ukrajini do sedaj zbrala že skoraj 4,2 milijona evrov, so danes poudarili na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi ukrajinski otroci, ki s pomočjo Slovenske karitas letujejo v Strunjanu.

Vloga Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bila ves čas, tudi ob energetski krizi, podrejena zastopanju interesov gospodarstva oz. članov, so se včeraj na poročanje o izplačilu dividend in nagrad poslovodstvu skupine Sij, katerega del je tudi predsednik GZS Tibor Šimonka, odzvali v GZS. Prepričani so v upravičenost opozoril na težave podjetij.