Posijalo je sonce, zdaj je na vrsti čiščenje - grozijo pa zemeljski plazovi

Glede na nekoliko bolj prijazno vreme se razmere nekoliko izboljšujejo, ne glede na to pa intervencijske enote ponekod še vedno izvajajo aktivnosti za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, je na popoldanski novinarski konferenci dejal v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.

Domačini na prizadetih območjih hitijo čistiti posledice katastrofalne ujme, ki je Slovenijo prizadela v minulih dneh. V Črni na Koroškem so včeraj za delo prijeli vsi, tudi najmlajši. Ujma je za seboj pustila ogromne količine blata, ki ga odstranjujejo z lopatami in s pomočjo traktorjev.

Razmere v Črni na Koroškem se po besedah županje Romane Lesjak umirjajo. Vode se vračajo v svoje vodotoke, še vedno pa so zalite štiri hiše v Spodnjem Javorju, hkrati grozi zrušitev ene hiše na Pristavi. Prav tako še nimajo stika z vsemi v zaselkih. Po umiku vode se je začela sanacija po ujmi, zdaj po besedah županje najprej potrebujejo težko mehanizacijo in pridne roke.

Na Koroškem je hudo še v občini Mežica. Po besedah načelnika generalštaba Slovenske vojske Roberta Glavaša so po obisku Mežice in Črne sklenili, da bodo v Mežico napotili večje število vojakov, ki bodo tam nastanjeni v začasni bazi in bodo od tam pomagali pri odpravljanju posledic ujme v občinah Mežica in Črna. Pripeljali bodo tudi tehniko in inženirske sile, ki bodo glede na včeraj zastavljen načrt skušale pomagati pri preboju do zaselkov, ki so odrezani od Črne, je povedal Glavaš, ki je Črno opisal kot neprepoznavno, razmere pa označil za žalostne.

Po njegovih besedah v Mežico prihaja približno sto vojakov, skupno pa ima Slovenska vojska v pripravljenosti za delo 600 vojakov, nekateri od teh so že na terenu tudi drugod po prizadetih območjih po državi, nekateri še doma.

Na Gorenjskem so aktivnosti ekip za zaščito in reševanje usmerjene predvsem k zagotavljanju dostopnosti poti in zagotavljanju večje varnosti. Preverja se stanje na plazu v Koroški Beli. Trenutno je na Gorenjskem uradno zabeleženih 170 plazov, ki ogrožajo objekte in ceste, število pa bo gotovo še naraščalo, je na novinarski konferenci povedal poveljnik Civilne zaščite Gorenjske Klemen Šmid.

Deroča voda z naplavinami je poškodovala betonsko prevleko kanalizacijske cevi, pritrjene na most pri nekdanji Planiki v Kranju. Na občini opozarjajo, da je treba ukrepati takoj, saj bo v nasprotnem primeru celotnemu območju ob Savi grozila "ekološka katastrofa neslutenih razsežnosti".

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je z ekipo včeraj obiskal Osnovno šolo (OŠ) Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem in Vrtec Mengeš ter si s pristojnimi ogledal škodo na tamkajšnji šolski infrastrukturi. Zagotovil je, da bo pouk za nižje razrede zagotovljen že 1. septembra, kot tudi čim prejšnjo ustrezno sanacijo škode.

V osrednjem delu Slovenije, vključno s kamniškim koncem se nadaljuje intenzivna sanacija in odpravljanje posledic ujme, novih dogodkov včeraj ni bilo. V občinah Kamnik in Mengeš, ki so ju prizadele nedavne obilne padavine in poplave, hitijo z odpravljanjem posledic. Škoda je ogromna, ocenjujejo župani, ki računajo tudi na pomoč države. V kamniški občini je prioriteta predvsem vzpostavitev dostopa do najbolj prizadetih območij. Medtem so v Komendi še vedno brez pitne vode.

V Savinjski dolini, ki je eden najbolj prizadetih predelov, se zadeve spreminjajo iz ure v uro, plazovi se še vedno sprožajo, za zdaj so dostopni vsi kraji, a nekateri samo skozi Avstrijo, je opisal Behin.

Zaradi minulega obilnega deževja v velenjski občini ni prevoznih več cest, nekatere so prevozne pogojno. Še vedno sta ogrožena stanovanjska objekta pod Velenjskim gradom, plaz ogroža tudi stanovanjsko hišo v Lazah. Veliko škode je ujma naredila tudi v Braslovčah, kjer je brez strehe nad glavo ostalo 236 družin. V Šmartnem ob Paki grozijo plazovi.

Na področju Pomurja je še vedno visok vodostaj reke Mure. Skrbi jih, da ne bi prišlo do porušitve nasipov na reki Muri, "kajti danes se je lahko zelo dobro videlo tudi ob posebnem snemanju, ki je bilo izvedeno na tem območju, da ti nasipi še vedno puščajo na določenih predelih".

Ob tem je dodal, da je bilo z aktivacijo v nedeljo pripeljanih ekip za prečrpavanje velikih količin vode včeraj obranjeno naselje Hotiza pred nadaljnjimi poplavami.

Včeraj so gasilci in ostale enote sicer posredovale na 154 lokacijah, kjer so odstranjevali nevarnosti, ki jih je za seboj pustilo zadnje neurje. Zadnje hidrološko poročilo sicer kaže, da se razmere v Pomurju, Podravju in ob reki Krki postopno umirjajo. Reka Mura v Gornji Radgoni od jutra hitro upada, poplavljene površine znotraj protipoplavnih nasipov se v zgornjem in srednjem toku zmanjšujejo. Mura v zadnjih urah hitreje upada tudi v spodnjem toku.

Reka Drava poplavlja dolvodno od jezu Markovci, vendar še naprej upada. Poplavljene površine na tem rečnem odseku so se že včeraj in se bodo tudi danes postopno zmanjševale.

Reka Krka poplavlja na območjih vsakoletnih poplav in tudi v spodnjem toku že upada. Poplavljene površine se bodo počasi zmanjševale, v noči na sredo pa se bo Krka vrnila v strugo.

V prihodnjih dneh se bo vodnatost rek po državi zmanjševala.

Včeraj je zaživela posebna spletna aplikacija Poplave 2023, prek katere lahko ponudniki prizadetim na poplavnih območjih ponudijo svojo pomoč. Aplikacija omogoča civilni zaščiti, da ponujeno pomoč usmeri na pravo lokacijo ob pravem času. Dostopna je na spletni povezavi poplave2023.urszr.si, in sicer prek računalnikov in mobilnih naprav.

Aplikacijo je na novinarski konferenci predstavil poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. Curk je glede na razmere na prizadetih območjih v tej fazi k pomoči pozval predvsem obrtnike in podjetnike. Prizadeti lahko svoje potrebe prijavijo občinskemu štabu civilne zaščite, ta bo posredoval to regijskemu štabu, pomoč pa bo usmerjena ciljno in organizirano.

Tudi podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, nekatera pa so že opozorila, da bo dosegla več deset milijonov evrov. V celoti je med drugim uničena proizvodnja v KLS Ljubno, poplavilo je tudi celotne proizvodne prostore BSH hišni aparati Nazarje, med večjimi podjetji so hudo prizadeti še Tab Mežica, Cablex-M in Bisol. V nekaterih podjetjih na začetek ocenjevanja škode še čakajo, saj so prostori še pod vodo.

Vlada bo v ujmah prizadetemu gospodarstvu pomagala z ukrepi prek mehanizma čakanja na delo in z likvidnostnimi posojili ali subvencijami, je po sestanku s predstavniki gospodarstva povedal gospodarski minister Matjaž Han. Delovna zakonodaja medtem za primere, ko delavci ne morejo na delo ali jih podjetja ne potrebujejo, predvideva več možnosti: odsotnost z dela zaradi višje sile ali zaradi posebnih okoliščin, čakanje na delo, delo od doma, letni dopust in neplačani dopust.

Zaradi sanacije prometne infrastrukture po katastrofalni povodnji nenujnih investicijskih projektov po državi ne bo treba množično ukinjati, je po sestanku s koncesionarji in predstavniki gradbenih podjetij ocenila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Koncesionarja z najbolj prizadetih območij, Gorenjska gradbena družba in družba VOC Celje, sta namreč zatrdila, da razpolagata s potrebno mehanizacijo in kadri. Ostali koncesionarji bodo pripravili seznam, koliko gradbene mehanizacije in ljudi lahko dajo na voljo, ko se bo pojavila potreba.

Vse avtoceste so po besedah ministrice v celoti odprte, na državnih cestah je trenutno 99 delnih ali popolnih zapor, medtem ko je bilo v nedeljo zvečer teh zapor še 166. Slovenske železnice pospešeno odpravljajo poškodbe na železniškem omrežju, kjer je kritičen predvsem odsek Med Litijo in Savo na progi Ljubljana-Zidani Most, na prizadetih območjih se izboljšujeta tudi oskrba z elektriko in plinom ter pokritost z mobilnim omrežjem. Za čim boljšo založenost trgovin na območjih povodnji se kljub težavam trudijo tudi trgovci. Zaprtih tako ostaja le še nekaj trgovin.

V Slovenijo sicer iz tujine prihaja vse več pomoči v obliki mehanizacije. Sosednja Madžarska je poslala dva helikopterja, ki sta bila včeraj že na terenu na Koroškem. Prav tako je v Sloveniji že helikopter iz Hrvaške, ki je ponudila še druge oblike pomoči. Helikopterja je ponudila tudi Avstrija.

Slovenija je za pomoč prosila tudi Evropsko unijo in zvezo Nato v okviru pristojnih mehanizmov. Tako iz EU kot Nata so sporočili, da so posredovali prošnjo državam članicam. Francija na pomoč pošilja dva bagra z inženirskimi enotami, Nemčija pa dva montažna mostova, dva bagra in ustrezno osebje. Pomoč sta ponudili tudi Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija. Iz BiH prihaja inženirska vojaška enota z mehanizacijo, iz Severne Makedonije pa sto vojakov. Španija je medtem ponudila težki helikopter z do 25 člani osebja. ZDA pa so v Ljubljano napotile osebje, ki bo ocenilo razmere in določilo nujne humanitarne potrebe.

Pomoč je ponudila tudi Ukrajina. V Slovenijo bo napotila helikopter, ki bo sodeloval v iskalnih in reševalnih akcijah.