Lenarčič opozarja vlado, da bo morala znati priti do evropskih sredstev

Za sprostitev evropski sredstev za odpravljanje posledic nedavnih poplav tako Slovenijo čaka več korakov. Najprej bo potrebna ocena škode in najpozneje v 12 tednih vložitev prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada v EU, v katerem je predsednica Evropske komisije Von der Leyen rezervirala sredstva v višini 100 milijonov evrov za leto 2023 in 300 milijonov sredstev za leto 2024, je v izjavi za javnost v državnem zboru po nagovoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si je danes ogledala v ujmah najbolj prizadeta območja Slovenije, navedel Lenarčič.

Ocena škode in vložitev prošnje bosta po njegovi oceni najverjetneje še najmanj zahteven korak, več moči bosta terjali preostali dve komponenti paketa pomoči. "Sredstva iz evropskega proračuna je treba tako kot iz nacionalnega proračuna trošiti smotrno, odgovorno, gre za sredstva evropskih davkoplačevalcev, treba je zagotoviti ustrezno transparentnost in namensko porabo", je poudaril.

Veliko sredstev bo sicer po njegovih zagotovilih moč preusmeriti iz sklada za regionalni razvoj. V njem so namreč zajetna sredstva, ki se nanašajo na obdobje do leta 2027. "To so sredstva, ki so na voljo v trenutnem večletnem finančnem okvirju. Ta je še v zgodnji fazi izvajanja, zato se da še veliko sredstev po potrebi preusmeriti in predsednica je zagotovila maksimalno prožnost komisije, da bo do tega prišlo v skladu s potrebami Slovenije," je izpostavil komisar.

Tretja komponenta paketa pomoči pa se, kot je spomnil, nanaša na sklad za okrevanje in odpornost. Pri slednjem je Slovenija pustila praktično cel paket možnih posojil neizkoriščen, je opozoril.

Kot je dodal, tudi Von der Leyen svetuje razmislek o omenjenih posojilih, kot tudi o preusmerjanju sredstev, ki so že programirana za določene prioritete na novonastale prioritete. Zahtevek za posojila iz instrumenta za okrevanje in odpornost je treba podati do konca meseca, je ob tem spomnil Lenarčič. Pri tem je spomnil, da gre za instrument, ki omogoča velike investicije, predvsem pa določa minimalni delež investicij za zeleni prehod in digitalno preobrazbo.

Eden bistvenih elementov zelenega prehoda je po Lenarčičevih besedah poplavna varnost, zato je optimističen, da se da marsikaj še preusmeriti, če bo Slovenija to želela. "Treba je torej pripraviti dobre projekte, dobre programe, ki so izvedljivi. Zlasti pomembno je upoštevati roke izvedbe, za projekte iz instrumenta za okrevanje in odpornost so roki že zelo kratki, tako da tukaj bo treba pohiteti," je opozoril.

"To je zajeten, pomenljiv paket pomoči. Pomembno pa je tudi, da se je predsednica komisije s predsednikom vlade dogovorila za konkretno telo, skupno delovno skupino, ki bo pomagala te stvari pomikati naprej," je ob tem še ocenil Lenarčič.