Petnajsto Evropsko prvenstvo v Sloveniji se je zaključilo v nedeljo, zatorej v tem članku, ki je bil oddan nekaj dni prej, ne morem zapisati, katere ženske reprezentance so prejemnice medalj. V tem članku vam bomo razkrili, kako in kje so medalje s pridihom zasavskega premoga nastajale.
V tokratni rubriki Obrazi podjetništva si lahko preberete uspešno zgodbo Zasavčanke Marjete Hribar, ki je dala premogu ali kuolmu, kot rečejo tu, povsem novo podobo. Le kdo bi si pred desetletji mislim ali pričakoval, da bo premog nekoč postal nakit.
O pomniku rudarstvu in industriji v Trbovljah sem prvič slišal kakšno besedo pred dvema letoma, ko sem sedel v pisarni tedanjega direktorja Delavskega doma Trbovlje mag. Zorana Pozniča. Idejna očeta kipa sta sicer nekdanji direktor rudnika Ivan Berger in energetik Karel Vukovič. Prepričana sta bila, da bi znal biti ogromen kip Prometeja rudarja res pravi pomnik vsega, kar je rudarstvo dalo Trbovljam, Zasavju in Sloveniji. Pred osamosvojitvijo z rudarstvom povezana industrija (denimo STT- Strojna tovarna Trbovlje) pa tudi nekdanji Jugoslaviji.
Milijon let je bilo potrebnih, da so se rastline spremenile v premog. Veliko časa je preteklo, da so naši predniki spoznali njegovo uporabnost. Sprva za zdravilo za živijo. Kasneje dolga leta za kurivo.
Življenjsko in poslovno pot oblikovanja unikatnega nakita iz zasavskega premoga smo pred nekaj mesecih predstavili v tedniku Reporter.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.
