Avtorica Harryja Potterja Joanne K. Rowling je ustanovila organizacijo za pomoč žrtvam spolnega nasilja. Beira's Place (Beirino mesto) je odgovor na veliko povpraševanje žensk po zgolj ženski podpori, je pojasnila pisateljica. Brezplačna pomoč bo namenjena vsem ženskam na območju Edinburga, ki so doživele spolno nasilje ali zlorabo.

Jože Horvat (1942) je študiral germanistiko in slavistiko, bil dva semestra na podiplomskem študiju (1967/68) v Heidelbergu, potem pa se je leta 1970 zaposlil pri dnevniku Delo, kjer je bil med drugim urednik kulturne redakcije, pozneje urednik otroške revije Kekec, dnevnika Slovenec, revije Zvon. Do upokojitve je bil zaposlen na ministrstvu za kulturo. Za novinarsko in publicistično delo je prejel Tomšičevo (1981) in Jurčičevo (2000) nagrado. Izstopajo zlasti njegovi intervjuji in opisi srečanj s pisatelji – tudi z Nobelovim nagrajencem Petrom Handkejem.

Nobelovo nagrado za književnost letos prejme francoska pisateljica Annie Ernaux. Kot je objavila Švedska akademija, je nagrado prejela "za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina".

Prodaja Satanskih stihov Salmana Rushdieja je po napadu na avtorja v New Yorku v začetku tega meseca skokovito narasla. The Guardian poroča, da se je roman ponovno znašel na uradnih britanskih lestvicah najbolj prodajanih knjig, založba Vintage pa je naročila ponatis, da bi zadovoljila veliko povpraševanje.

V podporo Salmanu Rushdieju ljudje po vsem svetu berejo odlomke njegovih del, danes pa bodo na stopnišču newyorške knjižnice priredili dogodek, ki ga organizirajo ameriški PEN s številnimi partnerji. Na njem bodo brali avtorji Paul Auster, Tina Brown, Kiran Desai in mnogi drugi.

Kresnika za najboljši roman leta je prejel Roman Rozina za Sto let slepote, v katerem opisuje rudarske revirje 20. stoletja. Nagrado podeljuje medijska hiša Delo in je vredna 7000 evrov bruto. Kresnika so podelili dvaintridesetič.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je danes poklonila spominu na pisatelja in zamejskega Slovenca Borisa Pahorja in po njem poimenovala dvorano na ministrstvu za zunanje zadeve. Zbrane na današnji slovesnosti je nagovoril tudi Pahorjev sodobnik, prijatelj in sodelavec Evgen Bavčar.

Dr. Miha Kovač je doktor znanosti in redni profesor bibliotekarstva, magister menedžmenta in diplomirani komparativist, ki se raziskovalno ukvarja s svetovnim knjižnim trgom in knjigo kot medijem. Profesor na oddelku za bibliotekarstvo ljubljanske filozofske fakultete je tudi publicist, komentator in eden boljših poznavalcev našega knjižno-založniškega trga. Pred leti je pisal za različne slovenske knjižne in časopisne založbe, med drugim je bil tudi odgovorni urednik Mladine ter slovenske izdaje revije National Geographic, danes se s političnim komentatorstvom ukvarja samo še za hobi.

Več sto ljudi se je opoldne na tržaškem pokopališču sv. Ane poslovilo od pisatelja in akademika Borisa Pahorja. Pahorju so se poklonili ministri slovenske vlade ter osebnosti in sveta kulture in politike, ki so poudarili pokončno držo in visoke etične standarde tržaškega pisatelja.

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani se bodo danes poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki se je bodo udeležili tudi visoki predstavniki slovenske vlade, se bo po pričakovanjih zbrala velika množica.

Ob smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja so osrednji italijanski mediji danes poglobljeno opisali njegovo delo in življenjsko pot. Poudarili so literarno vrednost njegovih del, predvsem pa pomen njegovega spominjanja in opominjanja na grozote nacizma in fašizma ter na zatiranje slovenske manjšine v Italiji.

V 109. letu starosti je na svojem domu v Trstu umrl pisatelj Boris Pahor, je poročal Radio Slovenija. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.

Slovenski zamejski pisatelj Florjan Lipuš danes praznuje 85 let. Velja za najpomembnejšega slovenskega pisatelja na avstrijskem Koroškem. Osrednji del njegovega literarnega opusa so romani. Prejel je skoraj vse pomembne kulturne in literarne nagrade tako v Avstriji kot Sloveniji.

Javnost ima odslej priložnost videti še neobjavljene slike, fotografije in videoposnetke britanskega pisatelja J. R. R. Tolkiena. Na pisateljevi zapuščini posvečeni spletni strani so objavljeni tudi še neobjavljeni rokopisni osnutki in pisma.

Angleška študija je ugotovila, da lahko zgodba mladinskega romana Deček v črtasti pižami, ki ga je leta 2006 napisal irski pisatelj John Boyne, po njej pa so leta 2008 posneli istoimenski film, "ohranja številne nevarne netočnosti in zmote", če se jo uporablja pri poučevanju mladih o holokavstu, poroča britanski Guardian.

V okviru Slovenskega knjižnega sejma (SKS) so na spletnem Pisateljskem odru gostili Gorana Vojnovića. Pisatelj in režiser je v pogovoru z novinarjem Boštjanom Videmškom spregovoril o razmerah, zaznamovanih z epidemijo. Po njegovih besedah se ljudje zaradi stisk in utrujenosti kregajo, vsako nestrinjanje lahko vodi v razdor dolgoletnih vezi.

Pisatelj, dramatik in esejist Zorko Simčič danes praznuje 100 let. V njegovem opusu izstopa roman Človek na obeh straneh stene, ki so ga literarni zgodovinarji označili za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva. Zanj je prejel nagrado Prešernovega sklada, zatem je dobil tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Je redni član SAZU.

V 88. letu starosti je v četrtek umrl pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj, so sporočili iz družinskega kroga. Avtorjev literarni opus je prežet s problematiko državljanske vojne, ki ji je bil priča kot otrok, z religioznimi in eksistencialnimi vprašanji ter z erotično tematiko.

Po četrtkovi razglasiti Nobelovega nagrajenca za literaturo Abdulrazaka Gurnaha, rojenega na Zanzibarju, je tanzanijska vlada izrazila navdušenje nad letošnjim dobitnikom Nobelove nagrade za literaturo. Novico je označila kot zmago za državo in afriško celino. Gurnah je nagrado pozdravil kot spodbudo za širšo razpravo o temah, ki se jih loteva.

Dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je v Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Švedska akademija mu jo je podelila "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami". Objavil je deset romanov in številne kratke zgodbe.