Ivan Tavčar in Poljanska dolina v ljubljanskem Tivoliju

Kot je za STA povedala direktorica uprave občine Gorenja vas - Poljane Elizabeta Rakovec, je v prvem delu predstavljen Tavčar s svojo življenjsko zgodbo priznanega odvetnika, vplivnega politika, kulturnika, pisatelja, celo športnika, ter nekdanjega župana Ljubljane. Prvič so prikazali nekatere fotografije iz njegovega življenja, ki so zanimive, ker kažejo na njegov širok spekter zanimanj. V prvem delu, ki so ga poimenovali Cvetje v jeseni, je predstavljen tudi dvorec Visoko, ki ga je Tavčar, kot je spomnila Elizabeta Rakovec, kupil takoj po poroki in v katerem sta si z ženo ustvarila drugi dom, veljal pa je tudi za protokolarno mesto za različna srečanja.

Drugi del razstave, poimenovan Ljubezen: za vse življenje pa je posvečen Tavčarjevi rodni Poljanski dolini, ki jo prikazuje 40 panojev s panoramskimi fotografijami pokrajine. En sklop je posvečen reki Sori, ob kateri se razvijajo številna kopališča in so ga poimenovali ljubezen do vode, drug sklop je posvečen zgodovini turizma na območju občine, spet drug sklop kreativnosti domačinov, več sklopov je namenjenih naravi. Kot posebnost je Elizabeta Rakovec omenila še, da Poljanska dolina postaja tudi središče sirarstva. Z dvodelno razstavo so želeli po njenih besedah opozoriti na nerazdružljivo povezanost Tavčarja s Poljansko dolino.

Pisatelj, odvetnik in politik Ivan Tavčar (1851-1923) velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem in politikov tedanje liberalne stranke. Ob okrogli obletnici njegove smrti je vlada letošnje leto razglasila za Tavčarjevo leto.

Tavčar je po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Politično pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, nekaj let je bil tudi državni poslanec. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane. Županoval je deset let, vse dokler ni bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS ter postal poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi.

Bil je soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih drugih društev. Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol.

Širši slovenski javnosti je poznan kot plodovit pisatelj novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Ustvarjal je vse od srednješolskih let do pozne starosti, njegov opus pa obsega več kot 40 del. Njegova dela so danes del šolskega literarnega kanona. Najbolj znana so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni in zgodovinski roman Visoška kronika.