Prepričljiva zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA prejšnji mesec je najbolj očiten simptom globokih socioekonomskih, sociokulturnih in posledično tudi političnih premikov v ameriški družbi v zadnjega četrt stoletja. Kot sem že nekajkrat pisal v Reporterju, Trumpa kot šampiona ameriškega nacionalizma podpira široka – sicer neformalna in v znatni meri tudi notranje antagonistična – družbena koalicija, katere skupni imenovalec je zavračanje in nasprotovanje globalizaciji in njenim posledicam (selitev delovnih mest v države v razvoju, množično in pretežno nezakonito priseljevanje iz teh držav v Ameriko, multikulturnost …).