Tožilec Harij Furlan: Odločno in ostro zavračam absurdne očitke o jemanju podkupnine

Državni zbor je v torek podprl vse bistvene ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije, ki je pristojnim organom med drugim predlagala, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo SDT Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.

"Še enkrat poudarjam, da odločno in ostro zavračam absurdne očitke o jemanju podkupnine, ki naj bi izhajali iz navedb končnega poročila preiskovalne komisije za zdravstvo, in sicer iz anonimne kazenske ovadbe, ki je kriva in podana z namenom diskreditacije," je v današnjem sporočilu zapisal Furlan. Dodal je, da je kot državni tožilec in vodja SDT vedno delal zakonito in si prizadeval za pravičnost.

"Očitki so neresnični, neutemeljeni in brez dokazov ter so posledica neupravičenega političnega pritiska na vodenje tekočih postopkov na SDT. Z neupravičenimi in absurdnimi napadi brez dokazov, ki so namenjeni diskreditaciji mojega dela na SDT, je bil okrnjen moj ugled in dobro ime, zato bom uporabil pravna sredstva," je napovedal.

Furlan je ob tem opozoril, da zadeve, ki so povezane s korupcijo v zdravstvu, na SDT obravnavajo prioritetno, pri čemer zadeve že od začetka samostojno in neodvisno obravnava večje število državnih tožilcev: "V štirih zadevah na podlagi vloženih obtožnic in zahtev za preiskavo zoper skupno 39 obdolžencev že potekajo kazenskih postopki na pristojnih sodiščih."

V okviru vseh preiskav je bilo po navedbah vodje SDT zaslišanih več kot 100 prič, prav tako so bili postavljeni sodni izvedenci: "Zadeve se nanašajo na kazniva dejanja, storjena v univerzitetnih kliničnih centrih, bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah po celi Sloveniji." V teku je tudi več predkazenskih postopkov, ki jih zaradi interesov postopka ne sme komentirati.

Kot je pojasnil, "gre za obsežne in kompleksne zadeve, v katerih se obravnavajo korupcijska in gospodarska kazniva dejanja večjega števila oseb, ki so delo opravljale na vodstvenih položajih v zdravstvenih ustanovah (direktorji in pomočniki direktorjev bolnišnic, vodje oddelkov in lekarn), zaposlenih v zdravstvenih ustanovah (posamezni zdravniki in administrativno osebje) ter predstavnikov in zaposlenih v zasebnih družbah (dobavitelji), ki so za zdravstvene ustanove dobavljale zdravila, opremo ali opravljale druge storitve".

Prav tako se obravnava problematika preskakovanja čakalnih vrst z dajanjem daril oziroma koristi, primer pa je v fazi izdelave obtožnega akta, je še zapisal.