Knovs nenapovedano pri kriminalistih in na Sovi

DZ, ki je včeraj razpravljala o končnem poročilu komisije DZ glede suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v Novi KBM, je predlog, da bi vmes zasedal Knovs in govoril o informaciji pooblaščene skupine, ki je včeraj izvedla nenajavljen nadzor, zavrnil.

To sta predlagala Grims in Jože Tanko (SDS), saj da je prišlo do novih dejstev, ki jih je treba razjasniti. Če Knovs ni dobil določenih dejstev, ki jih je dobila komisija za preiskavo suma pranja denarja v bankah, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), potem je treba zadevo preiskati, je dejal Grims.

Kot je pojasnil, ne policija ne Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) Möderndorferjevi komisiji nista predali nobenih podatkov ne o primeru državljanke BiH Dijane Đuđić, ki jo javnost pozna po posojilu SDS, ki ga je ta že vrnila, ne o davčnem svetovalcu Roku Snežiću, ki ga povezujejo s to zgodbo.

Po mnenju Simone Kustec Lipicer (SMC) je bila strategija SDS na izredni seji očitna. Ta po njenih besedah želi, da se razprava o poročilu in sklepih zaključi. Eden od sklepov, o katerih so glasovali, gre namreč v smeri, naj se razišče primer Đuđićeve.

DZ je na izredni seji z 41 glasovi za in enim proti potrdil bistvene ugotovitve končnega poročila preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v Novi KBM. Sprejel je vse predlagane sklepe, med njimi, da je za dopuščanje tega politično odgovorna Pahorjeva vlada.

Komisija DZ je preiskavo suma pranja denarja iranskega izvora in financiranja jedrske proliferacije v NLB pod vodstvom Janija Möderndorferja (SMC) zaključila in ugotovila, da so za dopustitev tega odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance oz. zunanje zadeve France Križanič oz. Samuel Žbogar ter nekdanji premier Borut Pahor.

DZ je podprl predlog, da se sume kaznivih dejanj naznani organom pregona, in sicer za nekdanji uslužbenki NLB ter za nekdanjega uslužbenca Nove KBM Primoža Britovška. Čeprav komisija preiskave v primeru Nove KBM ni končala, je za slednjega ugotovila, da obstajajo sumi zlorabe položaja ali zaupanja, napeljevanja k ponarejanju listin in pranja denarja.

DZ je podprl predlog, da se naslednjemu sklicu DZ predlaga nadaljevanje te preiskave, v kateri naj se osredotoči na vlogo nekdanjega prvega moža Nove KBM Aleša Hauca, ki se je pričanju izmikal, ter na primer državljanke BiH Dijane Đuđić, pri kateri je SDS najela posojilo in ga že vrnila, saj so tudi pri njej našli sume pranja denarja in davčne utaje.

Poročilo in sklepe so podprle vse parlamentarne stranke, razen SDS. Večina je namreč ocenila, da morajo sume pranja denarja v NLB in v Novi KBM do konca raziskati organi pregona ter da mora država, ki je zaradi obeh zgodb izgubila ugled doma in v tujini, oz. prihodnja vlada izboljšati obveščevalno-varnostni sistem, ki se je izkazal za pomanjkljivega.

V SDS so dejali, da cenijo storjene napore, a sklepov niso podprli, ker poročilo "nekaterim v sedanji politiki namerno daje odvezo", je pojasnil Branko Grims. V NSi so pozvali, naj po privatizaciji Nove KBM ista usoda vendarle doleti tudi NLB. DeSUS se je zavzel za spremembo področne zakonodaje, SD pa je pozval k vzpostavitvi pravičnega sistema zaupanja v institucije in potrebnih mehanizmov.

SMC, Levica in NP pa so ugotovili, da se tako v tem poročilu kot v drugih poročilih preiskovalnih komisij DZ ugotovitve dotikajo predvsem obdobja, ko sta vladne prostore zasedala SD ali SDS. Ocenili so, da politika potrebuje nove obraze z integriteto, osebe, ki so se v teh zgodbah premoženjsko ali karierno okoristile, pa naj kazensko in odškodninsko odgovarjajo.