V sklopu prireditev ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in 75. obletnici osvoboditve največjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz so včeraj v mariborski Sinagogi odprli razstavo, s katero želijo opomniti, da je v tem taborišču umrlo tudi okoli 1300 ljudi iz Slovenije.

Predsednik republike Borut Pahor se bo danes v Jeruzalemu skupaj s številnimi svetovnimi voditelji udeležil osrednje slovesnosti v okviru Foruma voditeljev ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst, ki so ga pripravili ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Spominska slovesnost ob obletnici bo tudi v Mariboru.

Center Simona Wiesenthala je včeraj pri slovenski veleposlanici v Izraelu ostro protestiral zaradi razveljavitve obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika iz leta 1946. Kot poudarjajo v centru, "ta sramotna odločitev pomeni pretresljivo izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev številnih Rupnikovih žrtev in njihovih družin".

V nekdanjem taborišču nacistične Nemčije Auschwitz-Birkenau na jugu Poljske so lani našteli rekordnih 2,3 milijona obiskovalcev, so sporočili iz muzeja, kjer se pripravljajo na obeleževanje 75-letnice osvoboditve zadnjega taboriščnika. Število obiskovalcev se je glede na leto 2018, ko so prav tako beležili rekorden obisk, povečalo za 170.000.

Vrha višegrajske četverice, ki bi moral danes in v torek potekati v Izraelu, ne bo, je danes sporočil češki premier Andrej Babiš. Za to so se odločili, potem ko je Poljska zaradi spornih izraelskih izjav o holokavstu odpovedala udeležbo na vrhu.

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg se je znašel v središču nove polemike, ko je sporočil, da družbeno omrežje ne bo prepovedalo objav, v katerih osebe zanikajo holokavst. V intervjuju za spletno stran Recode, objavljenem v sredo, je dejal, da kljub boju proti lažnim novicam ne bodo brisali objav, ki temeljijo na osebnih prepričanjih.

Dva madžarska turista sta želela na nenavaden način do spominka iz nekdanjega koncentracijskega taborišča v Auschwitzu. Za spominek sta si zaželela opeko krematorija. Zaradi poskusa kraje sta bila obsojen na leto dni pogojne zaporne kazni in 346 evrov globe, saj so vsi predmeti v taborišču zaščiteni.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v ponedeljkovem govoru namignil, da je bila za holokavst kriva tudi vloga Judov v bančnem sektorju, saj so si z njo nakopali sovraštvo. Izjava je naletela na ostre odzive, med drugim so jo danes obsodili Izrael, ZDA in EU, ki so Abasove besede označili za protijudovske in nesprejemljive.

Na Poljskem je danes začel veljati sporni zakon o holokavstu, s katerim je država želela izboljšati svojo podobo, a se je zgodilo ravno nasprotno. Ne glede na številne kritike poljska vlada vztraja pri zakonu. V izogib nadaljnjim trenjem, predvsem z Izraelom, je tja na posvete poslala svojo ekipo, ki naj bi umirila strasti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je ostro odzval na sobotno izjavo poljskega kolega Mateusza Morawieckija o tem, da so bili med sodelavci nacistov in sostorilci holokavsta tudi Judi. Netanjahu, ki se udeležuje varnostne konference v Münchnu, je te besede označil kot "nezaslišane".

Izraelski minister za izobraževanje Naftali Bennett je sporočil, da so v Varšavi odpovedali njegov za ta teden napovedani obisk na Poljskem. Razlog za odpoved so ministrove kritične izjave glede poljskega zakona o holokavstu, ki se jim ni želel odpovedati. Kot je poudaril Bennett, je na odpoved obiska "ponosen".

Diplomatski spor, ki je zaradi zakona o poimenovanju nacističnih taborišč izbruhnil med Poljsko in Izraelom, izvira iz nesporazuma, je danes zatrdil poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz in obenem dopustil možnost, da bi oblasti v Varšavi zakon, tudi potem ko bo enkrat uveljavljen, naknadno spremenile.

Prav na dan spomina na žrtve holokavsta, ki ga svet praznuje v spomin na osvoboditev koncentracijskega taborišča Auschwitz na Poljskem, je izbruhnil spor med Izraelom in Poljsko.

Nemška kanclerka Angela Merkel je na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta posvarila pred naraščajočim antisemitizmom v Nemčiji.

Prva dama ZDA Melania Trump je v četrtek v Washingtonu obiskala muzej spomina na holokavst. Ta je bil opravljen v počastitev mednarodnega dneva spomina na holokavst, ki bo v soboto.

Kontroverzna 88-letna Nemka Ursula Haverbeck, znana zanikovalka holokavsta, ki so jo nemški mediji poimenovali "naci babica", je bila včeraj v Berlinu obsojena na dve leti zapora zaradi podpihovanja sovraštva, ko je trdila, da koncentracijsko taborišče ni bilo uporabljeno za množično iztrebljanje ljudi.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je kmalu po prevzemu funkcije odredil interni strokovni nadzor zaradi odločitve okrožnega državnega tožilstva, da zavrže ovadbo, ki jo je zaradi izjav o zanikanju holokavsta zoper uporabnika Twitterja vložil ZRC SAZU. "Sovražni govor je treba preganjati," je v pogovoru za STA dejal Šketa.

Hrvaški Judje bodo bojkotirali letošnjo državno slovesnost ob dnevu holokavsta.

Ana Frank nacistom morda ni padla v roke zaradi izdaje, ampak po naključni preiskavi.

Nemško sodišče v mestu Verden je zaradi zanikanja holokavsta obsodilo 88-letno Ursulo Haverbeck na dve leti in pol zaporne kazni.