Revija Reporter
Svet

Nacisti so Ano Frank morda zajeli po naključju, ne zaradi izdaje

STA

18. dec. 2016 6:00 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ana Frank nacistom morda ni padla v roke zaradi izdaje, ampak po naključni preiskavi.

Ane Frank, mlado Judinjo, ki je napisala enega najbolj znanih dnevnikov na svetu, morda nacisti leta 1944 niso našli, ker jo je nekdo izdal, temveč po naključju med preiskavo kriminalnih aktivnosti v hiši v Amsterdamu, v kateri se je skrivala, je pokazala pred kratkim objavljena raziskava.

Po navedbah raziskovalcev iz muzeja Ane Frank v Amsterdamu je mogoče, da so prizidek zgradbe, v kateri se je Ana Frank skrivala skupaj s svojo družino in še štirimi drugimi Judi, odkrili med preiskavo prevar s kuponi za hrano, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Doslej so domnevali, da so ljudi, ki so se skrivali v zgradbi v Amsterdamu, našli zahvaljujoč anonimnemu telefonskemu klicu. Anonimnež naj bi jih izdal nemški obveščevalni službi. Nova študija tako predpostavko, da so nizozemske nacistične oblasti vedele za skrivališče, postavlja pod vprašaj.

Na to nakazuje tudi Anin dnevnik, v katerem je zapisala, da so 4. avgusta 1944, ko so jih našli, prijeli dva človeka, ki sta sodelovala v nezakonitem razdeljevanju kuponov za hrano. Ti dve osebi pa naj bi živeli v isti zgradbi.

Ob tem obstajajo tudi drugi znaki, ki bi lahko potrdili novo tezo. Tedaj so namreč v večini primerov Jude izdajali prek stacionarnih telefonov, ki od leta 1944 zaradi prekinjenih telefonskih linij niso delovali. Poleg tega telefonske številke nemške obveščevalne službe ni bilo v telefonskem imeniku.

"To vodi do realne možnosti, da je klic, če je do njega prišlo, prispel iz ene od drugih vladnih agencij," so zapisali raziskovalci. Poudarili pa so še, da ni mogoče popolnoma izključiti možnosti izdaje, prav tako pa ni dokazana povezava med goljufijami s kuponi in odkritjem.

Ano Frank so, potem ko so njihovo skrivališče odkrili, sprva poslali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz, nato pa so jo skupaj s sestro Margot premestili v taborišče Bergen-Belsen, kjer je februarja 1945 umrla zaradi tifusa.

Najbolj znana je po svojem dnevniku, ki ga je pisala od junija 1942 do avgusta 1944, ko se je z družino skrivala v Amsterdamu. Prodan je bil v več kot 30 milijonih izvodov in preveden v 67 jezikov, tudi slovenščino.