35. let po plebiscitu: kje so glavni akterji osamosvojitve
Mineva 35 let od plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno državo.
Mineva 35 let od plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno državo.
Dvometrski kip maršala Tita, ki je stal v parlamentu, je dal odstraniti Vane Gošnik, ki je tudi dosegel preimenovanje Titovega Velenja.
Ni res, kar pravi Ernest Petrič v intervjuju za Reporter, da nihče ni večen, tudi Janez Janša ne. Bog je večen in Janša je (politično) večen. Na slovenski desnici, ki jo je skoraj povsem okupiral predsednik SDS, se o tem ne dvomi. Nad vsakim, ki to versko-politično dogmo ne sprejema, je nemudoma izrečena fatva.
Pred stotimi letu se je v Bohinju rodil profesor, politik in publicist France Bučar (2. 2. 1923–20. 10. 2015). Bil je eden od ustanovnih očetov države, predsednik leta 1990 demokratično izvoljene skupščine. Sam je bil izvoljen na listi Slovenske demokratične zveze. Za seboj ni pustil spominov, avtobiografije, je pa domala do konca izdajal knjige spisov o slovenski državi, narodu in demokraciji. Predgovore so mu izdajali nazorsko različni ljudje od Tineta Hribarja, do Ernesta Petriča in Jožeta Pirjevca.
Šest vidnih predstavnikov slovenske osamosvojitve (Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel in France Bučar) je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači od predsednika Pahorja sprejelo vrnjena odlikovanja Zlati častni znak svobode. Šesterica je namreč leta 1993 že prejeta odlikovanja vrnila tedanjemu predsedniku države Milanu Kučanu, po njihovih besedah zaradi poskusov razvrednotenja slovenske samostojnosti ter vse glasnejših pobud za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije. Odlikovanja so Kučanu tistikrat dostavili kar v plastični vrečki.
Odločitev za plebiscit je bila v malce skrivnostnih ali celo »zarotniških« okoliščinah sprejeta pred tridesetimi leti, v petek, 9. novembra 1990, na dvodnevnem seminarju Kluba poslancev Demosa v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.
Ljubljana velja za levo trdnjavo, ki jo desnica ne more osvojiti. Toda to je zgrešen pogled, saj je desnici oziroma pomladnemu bloku uspelo po uvedbi večstrankarske demokracije zmagati v Ljubljani že leta 1990.
Razsodba Arbitražnega tribunala o slovensko hrvaški meji ni v ničemer presenetila predsednika slovenskega panevropskega gibanja dr. Larisa Gaiserja.
Boris Pahor, tržaški pisatelj, o arbitražnem sporazumu in Borutu Pahorju
Občinski praznik mesta Ljubljane je bil za župana Zorana Jankovića priložnost, da se pokaže v družbi vse politične in gospodarske elite mesta in države.