Koalicijski Svoboda in SD sta danes obstruirali sejo odbora DZ za zadeve EU, na kateri so na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljali o stranpoteh zelenega prehoda. Prepričani sta, da je predsednik odbora Franc Breznik, ki je tudi kandidat SDS za evropskega poslanca, nujno sejo sklical za samopromocijo pred nedeljskimi volitvami.

Pri postopkih ob torkovem priznanju Palestine v državnem zboru je do spornega ravnanja prišlo tako na strani koalicije kot opozicije, je danes za STA ocenil pravnik Rajko Pirnat. Menil je, da je koalicija evidentno kršila poslovnik DZ, kot nesprejemljivo pa je označil tudi potezo opozicijske SDS z vlaganjem pobud za posvetovalni referendum.

Državni zbor je danes na izredni seji podprl sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Za priznanje je glasovalo 52 od 53 navzočih poslancev, nihče ni bil proti. Opozicija je izredno sejo DZ obsturirala. Slovenija je tako postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Palestino.

Državni zbor je po tistem, ko je SDS danes vložila nov predlog posvetovalnega referenduma, prekinil 73. izredno sejo o priznanju Palestine, nato pa za danes sklical 23. nujno sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, po kateri bo še 74. izredna seja DZ, je sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Stranka SDS je umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, je ob začetku seje DZ, na kateri naj bi potrdili sklep vlade o priznanju Palestine, sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Parlament je nato začel razpravo, ki naj bi ji sledilo glasovanje.

Predsednik SDS Janez Janša je danes dejal, da dajejo s predlogom za posvetovalni referendum glede priznanja Palestine vladi čas za razmislek. "Predlog za posvetovalni referendum je akt, ki odloži odločanje za 30 dni," pa je dejal glede domnevne namere koalicije, da bi glasovanje v DZ vseeno izpeljala.

Največja opozicijska stranka SDS je danes vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, so sporočili iz SDS. S tem se bo odložilo odločanje o priznanju, ki je bilo predvideno na torkovi izredni seji državnega zbora. Na seji bodo sicer opravili razpravo o sklepu vlade za priznanje, ne bodo pa glasovali o njem.

Italija za jesen pripravlja nove ukrepe, s katerimi bodo zaostrili nadzor na meji s Slovenijo, je danes v poslanskem vprašanju glede migracij premierju Robertu Golobu zatrdil Branko Grims (SDS). Predsednik vlade je te navedbe označil za "popolne izmišljotine", zatrdil, da so razmere pod nadzorom, opoziciji pa očital strašenje ljudi.

Komisija DZ, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je zaslišala uslužbenca urada za preprečevanje pranja denarja Lea Pongračiča. Potrdil je, da se je v uradu pod nekdanjim direktorjem Damjanom Žugljem povečalo število anonimnih prijav, na podlagi katerih je urad začel zbirati podatke.

Namesto Monike Pekošak, ki ji je funkcija poslanke Svobode prenehala aprila, bo funkcijo poslanca opravljal Branko Zlobko, so sporočili iz Državne volilne komisije. Pekošak je odstopila iz osebnih razlogov, Zlobko pa je državni volilni komisiji potrdil, da sprejema mandat poslanca za preostanek mandatne dobe DZ namesto Pekošak.

Komisija DZ, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, bi morala danes zaslišati Damjana Žuglja, ki je v času nekdanje vlade Janeza Janše opravljal funkcijo direktorja urada za preprečevanja denarja, a Žuglja na zaslišanje ni bilo. Zato ga bodo znova povabili na eno od prihodnjih sej.

NSi je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je v obravnavo DZ vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. V NSi, kjer obravnavo novele na današnji seji DZ obstruirajo, predsednici očitajo, da želi s tem vplivati na parlamentarno preiskavo poslov Gen-I in Star Solar.

DZ zadnji dve leti deluje utečeno, zakonodajni predlogi so obravnavani učinkovito in hitro, je za STA ocenila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Tudi sama je pridobila nekaj politične modrosti, predvsem v razumevanju političnih nasprotnikov. "Politični kapital se nabira z odnosom, ki ga imaš do ljudi," pravi o delu politikov v DZ in stranki.

Parlament kot politični organ ne more odločati o strokovnem vprašanju, zato je za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča kot strokovni organ pristojna KPK, meni predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Želi pa si, da bo organ, ki bo odločal o zadevi, imel dovolj poguma, je dejala v pogovoru za STA.

KPK bo po prejetem dopisu mandatno-volilne komisije DZ, v katerem je ta prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča vrnila KPK, za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje - pravosodno ministrstvo. Ob tem KPK zavrača namige, da beži od odgovornosti, in opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij.

Po tem ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča odstopila DZ, jo slednji zdaj vrača komisiji. DZ skladno z zakonodajo ni pristojen za izvajanje določb o nezdružljivosti ustavnih sodnikov, v dopisu odgovarja predsednica mandatno-volilne komisije Janja Sluga.

DZ je danes na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda. Opozicija preiskavo podpira, saj da je treba razjasniti ravnanje premierja, koalicija meni, da gre za zlorabo za politično obračunavanje.

Vlada premierja Roberta Goloba uživa največjo podporo v zadnjega pol leta, je pokazala javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV. Njeno delo podpira 35,3 odstotka, ne podpira pa 52 odstotkov vprašanih, kar je najmanj letos. Med strankami ima največjo podporo SDS, ki bi, če bi bile danes evropske volitve, dobila štiri od devetih slovenskih mandatov.

Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj je glede očitkov o zlorabi Knovsa ob nadzoru na policiji po aferi Dars znova zatrdil, da je komisija ravnala zakonito in skladno z uveljavljeno prakso. Članov Knovsa iz vrst koalicijskih Svobode in SD pa Žakljeva pojasnila niso prepričala.

Državni zbor je razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu ter o rabi konoplje. Referendumi bodo potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo začeli teči 6. maja.