Delo DZ po njeni oceni sicer kaže, da demokracija deluje. Mandat v splošnem ocenjuje kot uspešen, ni pa jim uspelo dvigniti kulture govora, ugotavlja.

Poslanci devetega sklica DZ so ta teden zaključili redno parlamentarno delo, do ustanovne seje nove sestave parlamenta po državnozborskih volitvah se bodo sestajali le še na izrednih sejah. Predsednica DZ Klakočar Zupančič iztekajoči se mandata ocenjuje kot uspešen.

Uspelo jim je po njenih ocenah ustrezno obravnavati in odločati o velikem številu predlogov pravnih in političnih aktov, ustanovljenih je bilo več preiskovalnih komisij in razpisanih kar nekaj referendumov, je nanizala v pogovoru za STA. Našteto po njenih besedah kaže, da demokracija zelo dobro deluje. "Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če ne bi bilo nič od tega," meni, tudi ob velikem številu zakonov obravnavanih po nujnem postopkov.

Priznava pa, da je bil mandat tudi zelo težek, kar pripisuje nekaterim zahtevnim okoliščinam, v katerih sta se znašla tako Slovenija kot svet. Med drugim so se morali soočiti z največjo naravno nesrečo v zgodovini države, pa tudi zahtevnimi razmerami v mednarodnem okolju, ki so se odrazile tudi v energetski in gospodarski krizi.

Po videnju prve med poslanci pa je delo oteževalo tudi ravnanje opozicije, ki je po njenih besedah poskušala ovirati delo koalicije tudi z zlorabo parlamentarnih institutov. "Tukaj sem morala kot predsednica DZ ukrepati verjetno bolj odločno kot moji predhodniki, da sem te zlorabe ustavila," pravi.

"Potrebnega je bilo veliko truda, včasih pa tudi poguma, da so se te spremembe izpeljale, ampak danes nimamo več inflacije predlogov za posvetovalni referendum in tudi nimamo več inflacije zahtev za ustanovitev preiskovalnih komisij," je zadovoljna z opravljenim. Pri tem je sicer predsednico DZ doletela tudi kazenska ovadba, ki jo je vložila opozicija in prvi med poslanci očitala zlorabo uradnega položaja, ker ni sklicala izredne seje DZ, na kateri bi odredili parlamentarno preiskavo o delovanju podjetij v slovenski energetiki. Pristojni organi so sicer ovadbo zavrgli. Klakočar Zupančič tako tudi ne pristaja na tezo, da bi se danes največji vladni stranki spremembe parlamentarne prakse v naslednjem mandatu vrnile kot bumerang, saj "trdno verjamem, da poslanska skupina Svobode nima namena zlorabljati parlamentarnih institutov".

Med doprinose aktualnega mandata pa Klakočar Zupančič šteje tudi sprejem zakonskih predlogov, ki se dotikajo izboljšanja socialnega položaja državljanov, predvsem najbolj ranljivih skupin, pri čemer je med drugim izpostavila pokojninsko reformo, dolgotrajno oskrbo in pomoč otrokom s posebnimi potrebami. "Resnično se mi zdi, da je ta mandat dal vsebino ustavni določbi, da je Slovenija socialna država," je dejala.

O učinkovitosti nadzorne vloge parlamenta ne želi soditi, meni pa, da je bil pri tem glede na veliko število vloženih interpelacij in vloženih poslanskih vprašanj "zagotovo zelo aktiven". Ob tem pa je opozorila, da ima tudi nadzor meje in ne sme biti namenjen diskreditaciji. Kot primer, kjer so poslanci "morda celo šli predaleč", navaja delo komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Štiri izmed članove je namreč policija ovadila zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja.

Med izzive, ki ostajajo za naslednji mandat, pa sama uvršča učinkovito naslavljanje korupcije, pri čemer si želi predvsem, da bi ustrezno opolnomočili ustrezen neodvisen organ, ki bi lahko učinkovito preganjal kriminal belih ovratnikov. Pri tem bolj kot na protikorupcijsko komisijo sama cilja na tožilstvo.

Neuspešni pa so bili tudi pri dvigu kulture govora, je ocenila prva predsednica DZ v zgodovini samostojne države. "Mogoče tudi zato, ker sem naivno mislila, da lahko z zgledom ali pa morda tudi malo bolj sproščenim vzdušjem pripomorem k temu, da poslanci ne bi bili več tako odkrito žaljivi drug do drugega. A vidim, da so nekateri trd oreh, verjetno imajo že dolga leta prakse za sabo in vidijo, da s tako prakso pri volivcih dosežejo učinek," vidi razloge za to. Obenem pa priznava, da bi v določenih situacijah tudi sama lahko dosegla več, a izpostavlja, da tudi sama ni imuna na žaljivke. "Mogoče bi se tukaj lahko postavila malo višje in odvrnila te stvari na drug način. To si bom prihranila za naslednji mandat," napoveduje.

O opravljanju funkcije na čelu DZ obenem ocenjuje, da je v štirih letih naredila dovolj napak, ki so bile neškodljive za državo in so bolj škodile njej sami, da se je iz njih veliko naučila. Slednje ji je uspelo tudi, ker se je obdala z dobrimi svetovalci, meni. Upa pa, da je funkcijo, ki po njenem mnenju presega zgolj vodenje sej in dajanje besede poslancem, uspela približati ljudem in da je ta postala bolj vidna.

Predsednica DZ je bila sicer na drugi najvišji funkciji v državi deležna tudi precej kritik o vodenju DZ, sej in pristranskosti v prid koalicije. Klakočar Zupančič meni, da je bil v okviru koordinacije poslanskih skupin dialog manj problematičen, več napetosti pa je bilo v njenem odnosu z opozicijo. To pojasnjuje z besedami, da sama javno ne bo nastopala drugače kot nejavno. "Veste, jaz ne morem pristati na to, da bi lahko nekdo do mene v javnosti kazal izrazito sovražno držo, potem pa bi želel z mano skrito očem javnosti sklepati kakršnekoli dogovore," pravi.

Tako je kritična tudi do številnih pozivov politikov v predvolilnem času o povezovanju in dialogu. Poudarja, da se s tem seveda strinja, a da ima tudi dialog meje. Te so zanjo pri strankah, ki imajo "pridih avtoritarnih ideologij". "Ali menite, da bi bilo prav se pogovarjati s Hitlerjem, z Netanjahujem, konec koncev z Orbanom? Taki ljudje, ki imajo odkrite težnje po avtoritarni oblasti, uveljavitvi absolutne oblasti, vključno s poseganjem v intimne sfere našega življenja - ali se pogovarjamo z njimi? Dialoga je tukaj zame konec," je ostra Klakočar Zupančič.

Tako je prepričana, da se v državi veliko stvari lahko premakne, ko so postavljeni oz. urejeni temelji, vrednote, ki so civilizacijske pridobitve. Zatem pa so mogoči različni pogledi na posamezne politike in "potem se lahko pogovoriš vse". Za politike, ki teh temeljev nimajo, pa bi si želela, da se jih odrine na rob političnega prostora in da takšna opozicija postane "obskurna opozicija". "In ko enkrat ne bo več imela mesta v parlamentu, ko ljudje ne bodo več dajali svojega zaupanja, svojega glasu, takim ljudem, verjamem, da se bo veliko stvari premaknilo naprej," je dejala Klakočar Zupančič.

Tako si tudi v luči napovedi, ki jih za čas po volitvah obljubljajo današnje opozicijske stranke, želi, da bi tudi v prihodnjem mandatu večino imela leva sredina, predsednik oz. predsednica DZ pa nadaljeval z vzpostavljenimi dobrimi praksami.

Kot je še ocenila, pa bo koalicija aktivna do zadnjega dne aktualnega mandata in ne bo podlegla temu, da so v volilnem času na sporedu le predvolilna opravila, pač pa je treba zaključiti delo.