Poslanci iztekajočega se sklica bodo sicer svoje delo sklenili z ustanovno sejo nove sestave parlamenta, ki bo sledila marčevskim državnozborskim volitvam. Nekaj dela jih do tedaj sicer še čaka, ob zadnji redni zagotovo tudi še več izrednih sej.

V iztekajočem se mandatu pa je DZ po podatkih, ki zajemajo stanje do 21. januarja, zasedal na 37 rednih in 127 izrednih sejah. Poslanci so sprejeli skupno 427 zakonov, med njimi je bilo 124 takšnih, ki so področje urejali na novo, 258 pa je bilo novel zakonov. Sprejeli so tudi 44 ratifikacij in eno spremembo ustave, v katero so poslanci vpisali pravico do gotovine.

Največ zakonov so poslanci sprejeli po rednem postopku, skupno 181, po skrajšanem postopku 107, po nujnem pa 94, kažejo podatki DZ. Izmed več kot 400 sprejetih zakonov jih je največ predlagala vlada, in sicer 370. Poslanci so jih predlagali 49. DZ pa je sprejel tudi šest zakonov na predlog volivcev in dva na predlog državnega sveta.

Poslanci so skupno vložili več kot 5800 vprašanj in pobud.

Volivci svojo voljo izrazili na devetih referendumih

Vloženih je bilo tudi več pobud na podlagi referendumske in ljudske iniciative, od tega 33 referendumskih zahtev in 33 pobud ljudske iniciative.

DZ je razpisal devet referendumov. Na zakonodajnih so volivci odločali o zakonih o Radioteleviziji Slovenija, o vladi, o dolgotrajni oskrbi, o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. O tej temi so odločali tudi na posvetovalnem referendumu, predmet tega pa so bile tudi konoplja za medicinsko in za osebno rabo ter uvedba preferenčnega glasu na volitvah v DZ.

DZ je razpisal tudi posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka nuklearke v Krškem (Jek 2), a ga je kasneje po objavah posnetkov dogovarjanja poslanskih skupin glede hkratnega sprejemanja resolucije in razpisa referenduma umaknil.

Brez končnega poročila za zdaj še vseh pet preiskovalnih komisij

V aktualnem sklicu DZ je bilo ustanovljenih pet preiskovalnih komisij DZ, ki so bile pri svojem delu različno aktivne, skupno pa so zasedale na 111 rednih in 58 nujnih sejah ter zaslišale 191 prič.

Končnega poročila za zdaj ni pripravila še nobena izmed komisij. So pa štiri izmed njih pripravile vmesno poročilo, in sicer preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0, preiskovalna komisija o sumih nezakonitega financiranja strank, ki je pripravila dve, in preiskovalna komisija o sumih nedopustnega političnega vmešavanja v policijo in druge državne organe. Vmesna poročila zadnjih dveh je DZ tudi sprejel, vmesno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok pa bo DZ obravnaval na januarski redni seji, ki se začenja danes.

Ustanovljena pa je bila tudi preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, ki pa dela ni začela, na vseh sejah je imela na dnevnem redu le dogovor o delu.

V parlament na zadnjih volitvah pet strank, danes v njem predstavniki osmih

Na državnozborskih volitvah leta 2022 je parlamentarni prag prestopilo najmanj strank doslej, preboj v DZ je uspel Gibanju Svoboda, SDS, NSi, SD in Levici.

Danes sicer v poslanskih klopeh sedijo člani osmih strank, nekatere med njimi so namreč nastale po izstopu poslancev iz njihovih dotedanjih strank. SDS so zapustili Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Logar je ustanovil stranko Demokrati, v kateri se mu je pridružila tudi Irgl, Kaloh pa je ustanovil stranko Suvereni. Člana je izgubila tudi najmanjša parlamentarna stranka Levica, ki jo je zapustil Miha Kordiš in ustanovil stranko Mi, socialisti.

Nekaj pa je bilo v tem mandatu tudi poslanskih odstopov in prestopov. Poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek je po izključitvi iz stranke nekaj časa delovala kot samostojna poslanka, nato pa se je pridružila SD. Slednji se je nedavno pridružil tudi dolgoletni član in vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Iz Svobode pa je k Logarjevim Demokratom prestopil poslanec Tine Novak, s čimer je omogočil oblikovanje poslanske skupine nepovezanih poslancev. Medtem pa so trije poslanci Svobode Dejan Zavec, Martin Marzidovšek in Monika Pekošak s poslanske funkcije odstopili, prav tako vodja poslancev SD Jani Prednik, ki je to potezo potegnil po očitanem nasilju do nekdanje partnerke.

Nobeden izmed prestopov ali odstopov sicer ni zamajal trdnih parlamentarnih razmerij in koalicijske večine. Je pa pri vseh strankah koalicije prišlo do menjav na čelu njenih poslanskih skupin. Po odstopu Prednika je vodenje poslancev SD prevzela Meira Hot, Levice pa po prestopu Vatovca Nataša Sukič. Na čelu poslancev Svobode je Boruta Sajovica po imenovanju na funkcijo ministra za obrambo nasledila Nataša Avšič Bogovič.

Nekateri poslanci pa so to funkcijo zapustili ob nastopu druge s poslansko nezdružljive politične funkcije. Njihova mesta so zasedli nadomestni poslanci. Po podatkih DZ je sicer do konca lanskega leta v poslanske klopi v tem mandatu sedlo 107 različnih poslancev.

14 vloženih interpelacij in 11 ministrskih odhodov

Kar nekaj dela pa je DZ imel tudi z imenovanjem ministrov in njihovimi zagovori v DZ.

Ob zaprisegi vlade Robert Goloba so poslanci imenovali 17 ministrov. Slabo leto za tem pa ob reorganizaciji vlade, ko so bila ustanovljena nekatera nova ministrstva, nekaterim pa so se spremenila področja pristojnosti, še devet ministrov, nekatere med njimi že drugič. Oblikovanje vlade po prvotnih načrtih koalicijskega trojčka je namreč pred tem blokiral zakonodajni referendum o vladi, ki ga je predlagala opozicijska SDS, a z njegovim izpodbijanjem ni uspela.

Imenovanja nekaterih novih ministrov pa so sledila odstopom njihovih predhodnikov. Z ministrskega položaja se je doslej poslovilo 11 ministrov, dve iz kvote SD, ostali iz kvote Gibanja Svoboda. Odstopila sta dva notranja ministra Tatjana Bobnar in Boštjan Poklukar, dve pravosodni ministrici Dominika Švarc Pipan in Andreja Katič, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

DZ je na Golobov predlog razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko, obrambni minister Marjan Šarec pa se je s funkcije poslovil po izvolitvi za evropskega poslanca.

Dolg pa je tudi seznam ministrov, ki so jih doletele interpelacije. Na podlagi teh sicer ni bil razrešen noben minister so pa ministri Bešič Loredan, Švarc Pipan in v drugo Stojmenova Duh svoje ministrske stolčke zapustili, še preden bi DZ odločal o njihovi usodi.

Dve interpelaciji sta doleteli tudi notranjega ministra Poklukarja, eno pa tudi njegovo predhodnico Bobnar. Svoje delo so morali pred poslanci zagovarjati tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, finančni minister Klemen Boštjančič, ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in minister za delo Luka Mesec. Dvakrat je svoje delo morala braniti tudi celotna vladna ekipa.