Premier Robert Golob je v slavnostnem govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti izpostavil pomen solidarnosti in enotnosti pri iskanju rešitev za domače in globalne izzive. "Le če bomo enotni, bomo našli najboljše rešitve," je izpostavil. Obenem je vsem zaželel, da bi v novo leto vstopili s pozitivno energijo in obilo poguma.

Nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je pred predsedniškimi volitvami javno podprl odvetnico Natašo Pirc Musar, je po njeni uvrstitvi v drugi krog ocenil, da so volivci prepoznali doslednost njenih stališč in jih je prepričala, da za svojimi stališči in vrednotami tudi stoji in jih bo kot predsednica znala uresničevati.

Delovna skupina za premagovanje draginje bo v sredo govorila tudi o metodologiji za vnovično regulacijo cen kurilnega olja, nato pa se bo vlada odločila, če bo ta ukrep sprejela, je v izjavi ob robu turističnega panela, ki je potekal v okviru 17. Blejskega strateškega foruma, dejal gospodarski minister Matjaž Han.

Predsednik republike Borut Pahor je ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom tradicionalno odprl vrata predsedniške palače. V nagovoru z županjo občine Črenšovci Vero Markoja sta spomnila na zasluge Jožefa Klekla starejšega pri priključitvi Prekmurja.

Prvi krog volitev predsednika republike bo 23. oktobra, je danes sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. S podpisom odloka je za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, določila 22. avgust. Z istim dnem bo možno tudi vlaganje kandidatur. Klakočar Zupančičeva je razpisala tudi lokalne volitve, ki bodo 20. novembra. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer v prvem krogu še ne bodo izvolili župana, pa bo 4. decembra. Volilna opravila bodo začela teči 5. septembra.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na slavnostni seji DZ ob dnevu državnosti dejala, da smo na dobri poti in gledamo v pravo smer. Spraševala se je, če Slovenci res živimo v demokratični, pravni in socialni državi. Ob tem je poudarila, da neskončne delitve niso potrebne in se zahvalila vsem, ki so se borili za samostojno Slovenijo.

Slovenci danes obeležujemo 31. obletnico osamosvojitve, ko je takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije. Večina slovesnosti in osrednja proslava ob dnevu državnosti so se že zvrstile v petek, danes pa bo predsednik republike Borut Pahor vročil zlati red za zasluge Ludviku Toplaku in Robertu Battelliju.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je v pridigi med mašo za domovino zahvalil vsem, ki so bili pred tremi desetletji "dovolj zvesti sebi in svojemu prepričanju", ki so zaznali ustvarjeno priložnost in izpeljali osamosvojitev. Del zaslug ima po njegovi oceni tudi Cerkev, za katero si želi, da bi država z njo nadaljevala dialog.

Pred dnevom državnosti, ki ga obeležujemo 25. junija, bo danes popoldne tradicionalno potekala zahvalna maša za domovino. Daroval jo bo novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Saje skupaj s slovenskimi škofi. Uvod v mašo pa je 24 ur molitve in posta za domovino, ki poteka od torka popoldne.

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal ukaz, s katerim bo Ernestu Petriču v petek prenehala funkcija svetovalca predsednika republike, so sporočili s predsednikovega urada. Pahor in Petrič sta se namreč dogovorila, da bosta zaradi Petričevega aktivnejšega političnega udejstvovanja z začetkom kampanje zaključila njuno formalno sodelovanje.

V soboto bo minilo 30 let, odkar je država 25.671 pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih republik izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Izbris je bil pozneje spoznan kot nezakonit, a je bila škoda že narejena in še danes ni povsem odpravljena, pravijo izbrisani. Po 30 letih bodo sicer v petek dočakali uradno opravičilo države.

Že pred ponedeljkovim dogovorom z zdravniki so vlado k pogajanjem v skupnem pismu v petek pozvali tudi Sindikat carinikov Slovenije, Sindikat ministrstva za obrambo in Sindikat državnih organov Slovenije. Predsednik slednjega Frančišek Verk je včeraj opozoril tudi na preobremenjenost inšpekcijskih služb.

Društvo Bodi sprememba je danes v Mariboru priredilo drugo javno tribuno, na kateri so govorci razpravljali o tem, v kakšni državi želijo živeti. Med drugim so se strinjali, da je za kakšen koli napredek nujna spoštljivost v odnosih. "Ko v domačiji vladajo spoštljivi odnosi, je možno kaj narediti iz nje," je dejal Robert Golob.

Ministrstvo za javno upravo je za prvega dobavitelja goriva za službena vozila v lasti ministrstev, mestnih občin in drugih institucij izbralo madžarski Mol. Po poročanju portala Necenzurirano naj bi bil posel vreden več kot 25 milijonov evrov. Ministrstvo pojasnjuje, da bodo javni uslužbenci izjemoma lahko gorivo točili tudi na Petrolu in OMV.

Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda, poročata portal N1 in časnik Dnevnik. Proti komu je tožba vložena, na odvetništvu niso razkrili, kot navajata omenjena medija, pa gre verjetno za enega od vidnih petkovih protestnikov Jašo Jenulla.

Predsednik republike Borut Pahor se bo v primeru, če bo stroka predlagala politiki, da je obvezno cepljenje proti covidu-19 edina prava smer za končanje zdravstvene krize, za to zavzel tudi osebno, je dejal v intervjuju za Studio ob 17h na Radiu Slovenija. Predsedovanje Slovenije Svetu EU ocenjuje kot uspešno, na prihodnost pa gleda z optimizmom.

Mineva 30 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991. Obletnico bodo na ustavnem sodišču obeležili s četrtkovo slovesnostjo, na kateri bo slavnostni govornik Tine Hribar.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik se je na novinarski konferenci odzval na odločitev ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje določb odloka, ki s petkom za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC). "Odločitev obžalujem, a jo bom spoštoval," je povedal Koritnik.

S 1. oktobrom bi se lahko, če ga vlada s sklepom ne bo podaljšala, poslovil ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, ki je od junija lani pomagal v pandemiji covida-19 prizadetim podjetjem in je državo do konca avgusta stal 73 milijonov evrov. Njegova ukinitev bi lahko nekoliko zvišala število brezposelnih, a naj pretresov ne bi bilo.

Odločitev vlade, da bodo morali izpolnjevati pogoja prebolevnosti ali cepljenja, če bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, je razburila del zaposlenih v državni upravi. V Sindikatu državnih organov Slovenije napovedujejo, da se bodo obrnili na ustavno sodišče, enako naj bi storili tudi v sindikatih policistov in vojakov.