Najpomembnejši izziv za državo predsednica republike vidi v reformi zdravstva. Po njenem mnenju mora biti temelj javni zdravstveni sistem: le če bo ta dobro deloval, bo moč zaustaviti tiho privatizacijo, sistem pa bo deloval v dobro uporabnikov, in ne posameznih interesov. Kot je zagotovila, politika lahko računa na njeno podporo pri uresničevanju zdravstvene reforme. Časa namreč ni veliko, ljudje pa upravičeno pričakujejo rezultate, je predsednica opozorila v svojem današnjem nagovoru državnega zbora na lastno pobudo.
Pogoja za vsako reformo sta po njenem prepričanju večja dodana vrednost na zaposlenega in spodbujanje delovne aktivnosti. "Zato pozivam k oblikovanju družbenega dogovora, v katerem bo naša družba prepoznala, da sta povečanje blaginje in povečanje dodane vrednosti povezana in soodvisna," je dejala Pirc Musar.
Podjetja ne smejo biti osredotočena samo na dobiček, davki pa zanje ne smejo biti nekaj negativnega, je poudarila, pri tem pa dodala, da mora biti poslovno okolje predvidljivo. Cilj, h kateremu je treba stremeti, je enakomerna gospodarska razvitost vseh slovenskih regij in lokalnih skupnosti.
Med izzivi je izpostavila prilagajanje podnebnim spremembam, ki je po njeni oceni stvar preživetja. V luči postopnega opuščanja fosilnih goriv se je dotaknila prihodnjih naložb v energetiko in poudarila, da mora biti vsaka naložba predmet vključujoče razprave na državni ravni, postopki pa transparentni.
Glede obnove po poplavah je pozvala k sodelovanju ter izpostavila nujnost transparentnosti procesov odločanja in premišljenih zakonodajnih postopkov. "Rokohitrsko sprejemanje zakonov lahko ustvarja pravno negotovost in zmedo, predvsem pa slabšo kakovost sprejetih zakonov," je poudarila.
Med izzivi je omenila tudi zagotavljanje prehranske suverenosti, kjer bo potrebno povezovanje in sodelovanje.
Opozorila je na pasti razvoja znanosti in tehnologije. "Morda je največja med nevarnostmi čedalje večja poplava dezinformacij," je navedla. Ob tem je poudarila nujnost poglobljenega branja, ki pa ne sme biti luksuz.
Poudarila je še pomen angažiranosti mladih, brez katere bi bili po njenem mnenju vsi na slabšem, četudi kdaj pride do razhajanj v stališčih.
Pirc Musar je izpostavila vpetost Slovenije v svet ter izrazila skrb zaradi vojne v Ukrajini in vseh vidikov vojne med Izraelom in Hamasom. "Ta trenutek je najpomembnejše, da se ta morija ustavi in se Gazi zagotovi takojšnja humanitarna pomoč," je navedla.
Izpostavila je pomen članstva Slovenije v ZN kot poosebljenju multilateralizma, zlasti pa v EU in zvezi Nato. V EU vidi nujnost nadaljevanja integracije in širitve, pri čemer pa ne sme biti prostora za pogojevanje ali celo izsiljevanje. Skrbijo jo delitve, ki da zmanjšujejo težo Evrope v mednarodnih odnosih in hromijo zaupanje vanjo doma. Zavzela se je tudi za reorganizacijo, ki lahko pospeši politično odločanje, in kot eno možnost navedla širjenje odločanja s kvalificirano večino, tudi na področju zunanje politike.
Zadovoljna je z dobrimi odnosi s sosednjimi državami. V zvezi z manjšinami pa jo moti dnevno politično izkoriščanje vprašanja, ki da ne kaže na odgovorno razumevanje tega vprašanja doma in v tujini.
Zahodni Balkan po njenih besedah potrebuje nov zagon pri spodbujanju sprave, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ter ponotranjenje skupnih evropskih vrednot, saj da v regiji še ni občutiti popolne pripadnosti evropskemu integracijskemu procesu.
Ob vseh izzivih pa je po prepričanju Pirc Musar na mestu razmislek, kje smo kot družba. Prepričana je, da je pot Slovenije pot trdne umeščenosti med razvite države, ki temelji na demokratičnih vrednotah, s stabilnim, prijateljskim sosedskim in regionalnim okoljem, in kjer ima vsak vsaj osnovne pogoje za dostojanstveno življenje. "Prostora za elitizem, ki bolne, revne, stare in nemočne pušča ob strani, ni in ga ne sme biti," je opozorila.
Pot Slovenije je tudi pot miru in nenasilja ter strpnosti. V luči tega je izpostavila odnos do migracij. Pri tem vprašanju je Slovenija po mnenju Pirc Musar šele na začetku, čaka jo veliko dela, nikakor pa tega vprašanja ne sme zlorabiti v populistične namene za pridobivanje cenenih političnih točk.
Okvir vizije države mora tako biti občutek skupnosti, da bomo kot družba odporni proti vsem izzivom. Na koncu mandata sicer štejejo le rezultati, je spomnila. A ko se bo delal obračun mandata vlade in DZ, ne bo pomembna le učinkovitost, temveč tudi, ali sta država in družba v boljšem stanju in so ohranjene temeljne vrednote. "S tem bomo dobili tudi odgovor na vprašanje, ali je politika delala za državo ali država za politiko," je še navedla predsednica v nagovoru DZ.
Nagovori predsednika države v DZ na lastno pobudo, ki ga omogoča poslovnik DZ, sicer niso pogosti, Pirc Musar je to storila kot tretja v zgodovini samostojne države po Danilu Türku in Borutu Pahorju.