Revija Reporter
Slovenija

Proslava enostnosti ali proslava delitve? Desni bojkot na Kongresnem trgu

STA, Reporter
15 5.534

24. jun. 2023 7:22 Osveženo: 7:23 / 24. 6. 2023

Deli na:

Urška Klakočar Zupančič je lansko proslavo izkoristila za šov na rdeči preprogi.

Bobo

V nedeljo bo Slovenija obeležila 32. obletnico osamosvojitve, že danes pa bodo v počastitev dneva državnosti po državi potekale številne slovesnosti. Osrednja državna proslava bo zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bo zbrane nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Še pred tem se bosta na slavnostnih sejah sestala DZ in DS.

Državna proslava se bo ob 21.15 začela s prihodom praporščakov, zastavonoš in častne enote, sestavljene iz policijskega orkestra in častne garde Slovenske vojske. Sledil bo prihod najvišjih gostov po rdeči preprogi, med njimi predsednika vlade Roberta Goloba, predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič in slavnostne govorke predsednice republike Pirc Musar, ki bo pregledala tudi častno gardo.

Slavnostnemu nagovoru predsednice bo sledil umetniški del državne slovesnosti, ki ga letos s sodelavci pod naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne ... pripravlja režiser in scenograf Matej Filipčič. Izhodiščna tema proslave sta podnebna in okoljska kriza ter vprašanje razmisleka o odnosu med naravo in državnostjo. Državna proslava bo sicer potekala brez udeležba dela politike z desnega pola - nekatere je zmotil nastop glasbenika Magnifica na proslavi, čeprav ta javno priznava, da na plebiscitu ni glasoval za osamosvojitev Slovenije.

Še pred tem se bosta na slavnostnih sejah sestala državni zbor in državni svet. Slavnostni govornik na seji DZ bo podpredsednik DZ Danijel Krivec, na seji DS pa predsednik DS Marko Lotrič.

Pirc Musar bo danes v predsedniški palači gostila tudi svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. Na sam dan državnosti, v nedeljo, pa v predsedniški palači prirejo dan odprtih vrat, prijaviti se je možno še danes do 12. ure.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 32 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije - Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.