Na Hrvaškem je od danes obvezno dvojno označevanje cen. Ponudniki trgovskega blaga in storitev morajo cene tako prikazovati v kunah in evrih, po fiksnem menjalnem tečaju 7,53450 kune za evro. Evro bo uradna valuta na Hrvaškem postal 1. januarja 2023, plačevanje v kunah pa bo mogoče do vključno 14. januarja.

Delovna skupina za premagovanje draginje bo v sredo govorila tudi o metodologiji za vnovično regulacijo cen kurilnega olja, nato pa se bo vlada odločila, če bo ta ukrep sprejela, je v izjavi ob robu turističnega panela, ki je potekal v okviru 17. Blejskega strateškega foruma, dejal gospodarski minister Matjaž Han.

Regulirani ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest sta se danes spremenili. Bencin se je podražil za malenkostnih 0,1 centa na 1,491 evra, dizel pa za 12,6 centa na 1,767 evra za liter. Ti ceni bosta veljali do 12. septembra.

Opolnoči se bodo znova znižale cene bencina in dizla na bencinskih servisih zunaj avtocest. Za liter 95-oktanskega bencina bo treba odšteti 1,490 evra, kar je 4,4 centa manj kot doslej. Liter dizla pa bo stal 1,641 evra, s čimer se bo pocenil za 3,5 centa, so objavili na spletni strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Na bencinskih servisih zunaj avtocest bo od danes do vključno 16. avgusta 95-oktanski bencin stal 1,534 evra, dizelsko gorivo pa 1,676 evra za liter. To je pri bencinu 8,6 centa manj, pri dizlu pa 2,4 centa manj kot v minulem dvotedenskem obdobju. Na avtocestnem križu trgovci cene oblikujejo prosto, a so se tudi tam cene nekoliko znižale.

Vlada je na današnji seji sprejela odločitev o znižanju davka na dodano vrednost (DDV) na energente za vse uporabnike, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Znižana 9,5-odstotna davčna stopnja bo veljala za čas kurilne sezone, od 1. septembra do 31. maja prihodnje leto.

Vlada bo danes po napovedih nadaljevala sprejemanje ukrepov za pomoč gospodinjstvom zaradi visokih cen energentov. Uvedla je že delno regulacijo cen pogonskih goriv ter omejila najvišje cene elektrike in zemeljskega plina. Danes naj bi enako ukrepala še glede cen daljinske toplote. Jeseni bodo sledili ukrepi za gospodarstvo.

Cene 95-oktanskega bencina in dizla zunaj avtocest so se danes znižale - za liter bencina je treba odšteti 1,62 evra, kar je 10,3 centa manj, za liter dizla pa 1,7 evra, kar je 10,8 centa manj. Te cene bodo veljale do 1. avgusta. Na avtocestnem križu trgovci cene oblikujejo prosto.

Premier Robert Golob si pri sprejemanju ukrepov proti draginji želi politično enotnost. "Ponujam roko opoziciji in koaliciji, da se o ključnih vprašanjih za zimo pogovarjamo skupaj," je dejal in med drugim napovedal podvojitev strateških prehrambenih blagovnih rezerv. Vlada je razglasila tudi prvo stopnjo ogroženosti pri proizvodnji elektrike.

Vlada je na današnji seji določila najvišje cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, odločila se je tudi ohraniti znižano omrežnino. Nove cene bodo veljale od letošnjega 1. septembra do 31. avgusta 2023, minister za infrastrukturo Bojan Kumer je prihranek za odjemalce ocenil tudi na 1000 evrov letno.

Na Petrolovih bencinskih servisih ob avtocesti se je danes cena dizla znižala. Za liter tega goriva je treba odšteti 1,895 evra, kar je nekoliko več od cene dizla izven avtocest, ki znaša 1,848 evra. Na bencinskih servisih OMV Slovenija ob avtocesti se cena dizla medtem še vedno giblje malenkost nad dva evra, izhaja iz spletne strani goriva.si.

Agencija za varstvo konkurence (AVK) bo po informacijah portala Necenzurirano danes začela uradni postopek, v katerem bo preverjala, ali sta največja trgovca z naftnimi derivati v državi, Petrol in OMV Slovenija, v zadnjih dneh zlorabila svoj prevladujoči položaj na trgu.

Regulacija cen v Sloveniji in na Hrvaškem bo po ocenah uprave energetske družbe Petrol negativno vplivala na dobičkonosnost v prvem polletju. Bruto dobiček skupine Petrol bo v primerjavi s planom nižji za 53 milijonov evrov, EBITDA za 79 milijonov, čisti dobiček pa za 54 milijonov evrov, je prek spletnih strani Ljubljanske borze objavil Petrol.

Na bencinskih servisih ob avtocestah je cena pogonskega goriva danes za približno 20 centov višja kot na bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest. Za liter 95-oktanskega bencina je treba odšteti 1,851 evra na Petrolovih servisih in 1,944 evra na servisih OMV Slovenija, za liter dizla pa pri obeh ponudnikih nekaj čez dva evra.

Po državi so od danes dražja pogonska goriva. Na bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest je cena 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva omejena, in sicer na 1,755 oz. 1,848 evra za liter. Bencin je tako dražji za 19,5 centa oz. 12,5 odstotka, dizel pa za 18 centov oz. 10,8 odstotka. Drugod cene določajo trgovci sami.

Na več bencinskih črpalkah po državi je v nedeljo in danes zmanjkalo pogonskih goriv, kar trgovci pripisujejo povečanemu povpraševanju in težavam z dobavo. "Jaz mislim, da je to škandal v vseh pogledih," je razmere komentiral predsednik vlade Robert Golob. Meni, da bi morali trgovci razmere predvideti in se nanje bolje pripraviti.

Premier Robert Golob je v včerajšnjih pogovorih za POP TV in Odmeve Televizije Slovenija med možnimi ukrepi za boj proti draginji napovedal regulacijo cen plina in električne energije, vlada pa namerava poskrbeti tudi za javno objavo cen osnovne košarice živil pri posameznih trgovcih.

Cene pogonskih goriv bodo od prihodnjega torka za obdobje 12 mesecev vnovič delno regulirane. Vlada se je namreč danes odločila uvesti regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest, medtem ko bodo na avtocestah lahko trgovci cene določali sami. "Trg izven avtocest žal ne deluje," je pojasnil premier Robert Golob.

Drži, da cene stanovanjskih nepremičnin rastejo po vsej Evropski uniji (izjema je Ciper), vendar sodi Slovenija med članice, kjer je dvig najvišji. Glede na podatke Eurostat je bila naša država, če se primerjajo cene iz zadnjega četrtletja lani z enakim obdobjem v letu 2020, med 27-imi članicami na sedmem mestu po rasti.

Ob fokusu medijev na posledice ruske agresije na Ukrajino z vidika energentov, ekonomist dr. Maks Tajnikar v intervjuju za Reporter opozarja na vprašanje hrane. Kriza s hrano je in bo svetovna, sprožila bo velike migracije, nemire. Na področju žit je Rusija največja izvoznica na svetu, Ukrajina je četrta ali peta.