Prvo vlado v senci je leta 1990 ustanovil Emil Milan Pintar, takratni poslanec ZKS-SDP. Kot nam je povedal, je bilo v njej osem ministrov, vendar njihova imena ni predstavil javno, ker nekateri tega niso želeli. Najbolj agilen med njimi pa je bil Borut Pahor, ki je vodil zunanje zadeve.

Delovala je do osamosvojitve oziroma do vojne, potem pa je niso obnovili. Pintar pravi, da je njegova vlada v senci odločno sodelovala z vlado Lojzeta Peterleta, ki jim je redno pošiljala gradiva, preden je zadeve sama obravnavala. Dogovorjeni so bili, da je ne kritizirajo, ampak dajo pripombe, ki jih je »prava« vlada pogostokrat tudi upoštevala.

Po Pinterjevem mnenju je pogoj za uspešno delo vlade v senci, da med nosilcema senčne in prave vlade ni sovraštva in izključevanja. Tega pogoja vse druge vlade v senci niso imele in ga tudi Golobova nima. Zdi pa se mu škoda, da se aktualni vladi v senci niso pridružili manjše stranke, zlasti neparlamentarne.

V Golobovi vladi v senci sodelujejo Alenka Bratušek (starejši in socialna varnost), Klemen Boštjančič (gospodarstvo in javne finance), Matej Grah (varnost, red in mir), Vinko Logaj (mladi in znanje) in Jure Leben (energetika in infrastruktura), vodenje zdravstva pa je prevzel Golob sam.

Pozneje je leta 1995 vlado v senci najavil takratni prvak SLS Marjan Podobnik, vendar je nikoli ni javno predstavil. Deset let za tem pa je vlado v senci javno predstavil Tone Rop, takratni predsednik LDS in prejšnji premier, ki je leta 2004 izgubil volitve. A tudi njegova senčna vlada je bila kratkega veka, saj so ga že čez pol leta »odstopili« z vrha stranke, ki jo je nato prevzel Jelko Kacin.

Ropova vlada v senci je imela 15 ministrov: Bojko Bučar je vodil zunanje zadeve, Matej Lahovnik gospodarstvo, Zdenka Cerar pravosodje, Marko Pavliha promet, Dušan Keber zdravje, Slavko Gaber šolstvo, znanost in šport, Milan M. Cvikl finance, Jelko Kacin evropske zadeve, Darja Lavtižar Bebler notranje zadeve in javna uprava, Pavel Gantar okolje in prostor, Cvetka Zalokar Oražem lokalno samoupravo, Majda Širca kulturo, Borut Sajovic kmetijstvo, Jože Kunič obrambo, Tone Rop pa poleg vlade še delo, družino in socialo.

Vlogo vlade v senci je pozneje opravljal strokovni svet SDS, kadar je stranka delovala v opoziciji, čeprav ga niso formalno imenovali vlada v senci. Strokovni svet SDS je tudi najbolj organizirana alternativna ekipa levosredinskim vladam, iz njenih vrst so prišli tudi nekateri ministri sedanje vlade, denimo Andrej Šircelj (finance), Tone Kajzer (zunanje zadeve) in Monika Kirbiš Rojs (kohezija in regionalni razvoj). Nekateri predsedniki odborov že imajo ministrske izkušnje: poleg Širclja Vinko Gorenak, Aleš Hojs, Zdravko Počivalšek, Milan Zver, Zvonko Černač, Jože Podgoršek, Vasko Simoniti.

Svoj strokovni svet, ki so ga javno prestavili kot vlado v senci, so leta 2013 predstavili tudi v NSI, ki jo je takrat vodila Ljudmila Novak. Prav tako imajo 17 strokovnih svetov, ki pokrivajo posamezna ministrstva, tudi v stranki SD, ki so vezani na vsakokratni kongres stranke.

V Golobovi vladi v senci sodelujejo Alenka Bratušek (starejši in socialna varnost), Klemen Boštjančič (gospodarstvo in javne finance), Matej Grah (varnost, red in mir), Vinko Logaj (mladi in znanje) in Jure Leben (energetika in infrastruktura), vodenje zdravstva pa je prevzel Golob sam.