Slovenska policija je v povezavi s ponedeljkovim terorističnim napadom na Dunaju okrepila delovanje na terenu, prav tako pa je v stalnem stiku s partnerskima agencijama in tujimi varnostnimi organi Avstrije in sosednjih držav, s katerimi poteka izmenjava podatkov v okviru tesnega mednarodnega sodelovanja, so za STA sporočili s policije.

Ob ponedeljkovem napadu na Dunaju, v katerem so bili ubiti najmanj štirje ljudje, je v mestu vladala velika panika, je v pogovoru za STA povedala Slovenka Ana Renko, ki študira pravo v avstrijski prestolnici. Napad je bil po njenih besedah nepričakovan, saj Dunaj velja za varno mesto.

Avstrijska prestolnica je relativno lahka in atraktivna tarča teroristov, tudi zato, ker je na Dunaju sedež več mednarodnih organizacij, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA ocenil strokovnjak za terorizem Nicolas Stockhammer. Povod za ponedeljkov napad pa bi lahko bile znova objave karikatur islamskega preroka Mohameda v Franciji.

Nemčija je po terorističnem napadu, ki je v ponedeljek na Dunaju terjal štiri življenja, okrepila nadzor na meji z Avstrijo. Policija namreč še išče morebitne sostorilce napadalca, ki so ga v posredovanju ubili. Več pregledov na meji z Avstrijo sta že v ponedeljek uvedli Češka in Slovaška. V Italiji se bo sešel svet za nacionalno varnost.

Napadalec, ki ga je po napadu v središču Dunaja v ponedeljek zvečer ubila policija, je bil star 20 let, poleg avstrijskega pa je imel tudi makedonsko državljanstvo. Moški je bil v preteklosti že kaznovan zaradi terorističnega združevanja, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal notranji minister Karl Nehammer.

Napad na Dunaju je terjal štiri smrtne žrtve med civilisti. Ubit je bil tudi napadalec, ki je bil simpatizer skrajne skupine Islamska države, je davi na novinarski konferenci povedal avstrijski notranji minister Karl Nehammer. Še najmanj 15 ljudi je bilo poškodovanih, več med njimi huje.

Policija po Dunaju še išče dobro oborožene napadalce, ki so v ponedeljek zvečer okoli 20. ure v središču prestolnice izvedli strelski napad. Napad na Dunaju zahteval tri smrtne žrtve, ubit tudi napadalec, ki naj bi bil simpatizer Islamske države. Dunaj je praktično zaprt. Kancler Sebastian Kurz je izrazil upanje, da bodo situacijo v naslednjih urah razčistili.

V Avstriji bodo od torka v veljavi strožji ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Med drugim bodo uvedli policijsko uro, zaprli kulturne ustanove in gostinske obrate. Podrobnosti ukrepov je zvečer predstavil kancler Sebastian Kurz.

Toaletni papir je postal simbol koronske krize, ko so ga spomladi ljudje množično kupovali na zalogo. Avstrijska pošta pa bo sedaj izdala posebno tematsko koronavirusno znamko iz trislojnega toaletnega papirja. Del zneska od prodaje znamk, ki bodo na voljo od konca meseca, bo šel v dobrodelne namene.

Avstrijsko prestolnico je danes pretresel grozljiv umor. V nekem stanovanju v bloku, ki se nahaja v dunajskem okrožju Donaustadt, je mati ubila tri majhne hčerke, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je bil na rutinskem testiranju na novi koronavirus pozitiven, je danes sporočila njegova predstavnica. Po njenih besedah obstaja sum, da se je okužil na ponedeljkovem zasedanju z evropskimi kolegi v Luksemburgu. Preventivno so danes testirali vse člane avstrijske vlade, ki so bili vsi negativni.

V avstrijski prestolnici so pred dnevi volili nov deželni zbor in svete okrožij, za glasove volivcev pa se je borila tudi majhna Stranka piva. Vstop v deželni zbor ji pričakovano ni uspel, si je pa z okoli dvoodstotno podporo priborila kar 12 sedežev v okrožnih svetih - kar je, glede na to da je imela na svoji listi vsega šest kandidatov, veliko.

Neznanci so ponoči oskrunili spomenik koroški enotnosti, ki stoji na dvorišču deželne vlade avstrijske Koroške v Celovcu. Vandalizem, ki se je zgodil po sobotni spravni slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita, je sprožil val ogorčenja tako med avstrijskimi politiki kot med predstavniki slovenske manjšine v Avstriji.

V deželni hiši v Celovcu je danes potekala osrednja slovesnost ob stoti obletnici koroškega plebiscita, ki je minila v znamenju novega sobivanja in sprave med večino in manjšino. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je koroškim Slovencem tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic.

V Celovcu bo danes osrednja prireditev ob stoti obletnici koroškega plebiscita, ki se je bosta prvič skupaj udeležila tudi predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen. Oba predsednika bosta ob tej priložnosti v celovški Slomškovi hiši odprla prve dvojezične jasli.

Predsednik republike Borut Pahor je v skupnem pogovoru za STA in APA poudaril, da letošnja obeležitev stote obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika Slovenije in Avstrije, na poseben način povezuje. Izrazil je upanje, da bo prinesla stvarne premike na bolje v razpoloženju tako manjšinskega kot večinskega prebivalstva.

Slovenski voznik je v torek popoldne po avtocesti na vzhodu avstrijske Štajerske vozil 230 kilometrov na uro in tako za sto kilometrov na uro prekoračil omejitev hitrosti. Pri tem so ga zasačili policisti, ki so na tistem odseku ceste merili hitrost. Kot je včeraj sporočila tamkajšnja policija, so Slovencu odvzeli vozniško dovoljenje.

Na Dunaju je tramvaje mogoče običajno videti, kako vozijo mimo baročnih palač, a to zimo bo eden od njih imel posebno nalogo - na njem bodo prebivalce avstrijske prestolnice cepili proti sezonski gripi.

Avstrijska vlada bo namenila 300 milijonov evrov za pomoč organizatorjem dogodkov. Ta sektor so pandemija covida-19 in številni z njo povezani omejitveni namreč ukrepi močno prizadeli. Država bo tako priskočila na pomoč organizatorjem sejmov, kongresov ali kulturnih dogodkov v primeru odpovedi prireditve ali močno okrnjene izvedbe.

Pisatelj Florjan Lipuš na koroški plebiscit nima prijetnih spominov. Iz otroštva nobenih, od mladosti dalje pa se ga spominja kot "nečesa neprijetnega, nenaklonjenega mi, mojemu jeziku sovražnega". Kot je ob obletnici zapisal za STA, se v osnovi ni veliko spremenilo, vseeno pa lahko danes Slovenci živijo to, kar so, in uporabljajo svoj jezik.