Evropska komisija ne bo podala mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama. Slovenija in Hrvaška naj poiščeta rešitev, komisija pa je še naprej pripravljena posredovati, se glasi sporočilo iz Bruslja.

Danes se izteče trimesečni rok, po katerem lahko Slovenija na Sodišču EU vloži tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama. Slovenija lahko to stori od torka naprej. Evropska komisija mnenja doslej ni podala in tudi danes se tega ne pričakuje.

Dal je svoj prispevek k arbitražni prisluškovalni aferi, potem je bilo o arbitru Jerneju Sekolcu bolj malo slišati. Ta teden se je v Ljubljani pojavil na protestu "Proti politiki sovraštva" na Trgu Republike.

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je v ponedeljek zavrnilo kazensko ovadbo zoper predsednika republike Boruta Pahorja zaradi njegove vloge pri sklenitvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, je danes v Ljubljani povedal predsednik stranke Novi socialdemokrati Milan Balažic, ki je ovadbo vložil konec aprila.

Predsednik stranke Novi socialdemokrati in nekdanji slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic je danes na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani vložil kazensko ovadbo proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu zaradi njegovega delovanja v arbitražnem postopku o meji med Hrvaško in Slovenijo. Očitajo mu kršenje kazenskega zakonika in ustave.

Prvak NSi Matej Tonin je danes dejal, da je po razkritju v medijih v zvezi z arbitražno prisluškovalno afero pričakoval odstop zunanjega ministra Karla Erjavca. "Včerajšnje objave in dokumenti kažejo, da je bila arbitraža sabotirana," je dejal Tonin, ki je napovedal ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o arbitraži v prihodnjem mandatu.

»Že danes napovedujem, da bo poslanska skupina NSi v prihodnjem mandatu predlagala oblikovanje parlamentarne preiskovalne komisije v zvezi z arbitražo,« je na spletni strani NSI zapisal njen prvak Matej Tonin.

Badinterjeva komisija leta 1991 ni določila meje med Slovenijo in Hrvaško, temveč je odločila, da so meje med novonastalimi državami v skladu z načelom "uti possidetis" tam, kjer so bile republiške meje, so danes v odzivu za STA na izjave hrvaške zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić sporočili z zunanjega ministrstva.

Na Evropski komisiji je bila včeraj ustna obravnava v zvezi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe. Obe državi sta z njo zadovoljni in ocenjujeta, da sta razpravljali na strokovni ravni. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca je Hrvaška predstavila politične argumente, Slovenija pa strokovne.

Na sedežu Evropske komisije v Bruslju bo danes ustna obravnava v povezavi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Predvidoma bo to postopkovni korak, ki ne bo vodil k premikom pri slovenskih in hrvaških stališčih. Tudi političnih pobud od komisije na obravnavi ni pričakovati.

Slovenski predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović sta se včeraj sešla v Skopju ob robu rednega letnega srečanja procesa Brdo Brioni. Pahor je povedal, da sta se dogovorila, da bo prihodnji mesec prišel na delovni obisk v Zagreb, na katerem se bosta pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama.

Slovenski ribiči so po začetku uresničevanja razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško poleg kazni hrvaške pomorske policije začeli prejemati še kazni hrvaškega ribiškega inšpektorja za nedovoljen ribolov v Piranskem zalivu. Kazni je prejelo šest ribičev iz Kopra in Izole, je poročala TV Slovenija.

Predsednik stranke Novi socialdemokrati Milan Balažic je danes na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zoper predsednika republike Boruta Pahorja zaradi njegove vloge pri sklenitvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško.

Nemška vlada tudi v tem mandatu ni spremenila stališča o arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško, od obeh držav pričakuje, da bosta dosegli dogovor o uresničitvi arbitražne razsodbe, je za Delo povedal Rainer Breul z nemškega zunanjega ministrstva. Poudaril je, da sta z uresničitvijo razsodbe obe strani lahko zgled za celotno območje.

Hrvaška vlada je na včerajšnji zaprti seji sprejela pisni odgovor na slovensko pritožbo Evropski komisiji glede arbitraže. Po seji so sporočili, da je odgovor v skladu s pogodbo o delovanju EU. V Zagrebu so že v ponedeljek napovedali, da bodo do torka, ko se je iztekel rok Bruslja, odgovorili na slovenske trditve o kršitvi prava EU. To so nato tudi storili.

Slovenija bo v četrtek izplačala prve finančne pomoči družinam, ki so se zaradi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško odločile za preselitev v Slovenijo. S finančno pomočjo si bodo lahko v naslednjih treh letih kupile novo nepremičnino v Sloveniji. Skupno je bilo do konca marca vloženih 24 vlog, pravnomočno odločene pa so že tri.

Evropska komisija predlaga 2. maja ustno obravnavo v povezavi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. "Obravnava 2. maja bo priložnost za strani, da predstavita svoja opažanja, kot je predvideno v sklopu 259. člena," so danes sporočili v komisiji.

Ugledni slovenski pravniki so pozvali Hrvaško, naj uresniči odločbo arbitražnega sodišča glede meje s Slovenijo in naj spoštuje evropsko pravo. Pod poziv sta se podpisali Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije ter več slovenskih mednarodnih pravnikov.

Slovenija je danes Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Slovenski veleposlanik pri EU Janez Lenarčič je pismo predal novi vodji kabineta predsednika komisije Clari Martinez Alberola, so sporočili na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU.

Postopki na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ko ena država članica EU toži drugo na Sodišču EU, so zelo redki. Le eden doslej je bil uspešen za tožečo članico. Posebne statistike o trajanju postopkov ni. V zadnjem primeru tožbe Madžarske proti Slovaški je ta trajal približno 27 mesecev, so za STA pojasnili na Sodišču EU.