Revija Reporter
Slovenija

Meja je tam, kjer je bila leta 1991, vztraja hrvaška ministrica

STA

18. apr. 2018 6:00

Deli na:

Obe strani bosta lahko predstavili svoja opažanja.

Bobo

Hrvaška vlada je na včerajšnji zaprti seji sprejela pisni odgovor na slovensko pritožbo Evropski komisiji glede arbitraže. Po seji so sporočili, da je odgovor v skladu s pogodbo o delovanju EU. V Zagrebu so že v ponedeljek napovedali, da bodo do torka, ko se je iztekel rok Bruslja, odgovorili na slovenske trditve o kršitvi prava EU. To so nato tudi storili.

Pojasnili so, da bodo ponovili stališče, da Hrvaška z zavračanjem lanske odločitve arbitražnega sodišča o določitvi meje med Hrvaško in Slovenijo ne krši prava EU.

Hrvaška bo argumentirano odgovorila na vse slovenske navedbe ter predstavila stališče, da s svojim nesprejemanjem in neizvajanjem arbitražne sodbe ne krši prava EU, so poudarili v sporočilu za STA ter ponovili znano stališče, da je arbitražna sodba rezultat arbitražnega postopka, ki ga je Slovenija kompromitirala in mu odvzela verodostojnost.

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić pa je v ponedeljek v Luxembourgu ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU dejala, da ni bilo nobenih kršitev evropskega prava, glede na to, da se ni zgodila nobena sprememba na terenu, ter da je "meja tam, kjer je bila leta 1991".

Evropska komisija je pozvala Hrvaško, naj do 17. aprila pošlje pisni odziv na slovensko pismo glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama, ki je bilo komisiji posredovano 16. marca v okviru 259. člena lizbonske pogodbe. Evropska komisija je predvidela tudi ustno obravnavo, ki naj bi v Bruslju 2. maja potekala na strokovni ravni in za zaprtimi vrati.

Pejčinović Burićeva je v včerajšnjem pogovoru za hrvaško televizijo potrdila, da je Hrvaška poslala odgovor v Bruselj. Povedala je, da so hrvaške argumente pripravljali v sodelovanju z najboljšimi hrvaškimi pravnimi strokovnjaki za mednarodno in evropsko pravo, posvetovali pa so se tudi z mednarodnimi pravniki.

Povedala je, da bodo tudi 2. maja na ustno razpravo poslali pravne predstavnike "ne glede na slovenske napovedi, da bo Slovenija imela predstavnike na politični ravni", kot naj bi po njenih besedah napovedal njen slovenski kolega Kar Erjavec. Meni, da je udeležba političnih predstavnikov nenavadna za tovrstne obravnave. Erjavec je sicer včeraj znova dejal, da bo obravnava potekala na ravni pravnih strokovnjakov ter da ne gre več za politično vprašanje, ampak pravno.

Dejala, je, da z Erjavcem nimata veliko stikov, kar po njeni oceni ni običajno v diplomatskih odnosih. Meni, da bosta državi na koncu zgodbe o meji morali za pogajalsko mizo iskati dvostranski odgovor na to dvostransko vprašanje.

Zanikala je, da bi obstajal pritisk iz Bruslja, da Hrvaška sprejme arbitražno odločitev. Med drugim je ocenila, da je Slovenija z napovedjo, da bo vložila tožbo na Sodišču EU ne glede na odločitev Evropske komisije "na nek način postavila pod vprašaj postopek, ki poteka pred Evropsko komisijo".

Izrazila je pričakovanje Zagreba, do Slovenija na Sodišče EU ne bo vložila tožbe, a je dejala, da bodo vedeli kako odgovoriti, ker menijo, da imajo vse argumente na svoji strani.

Prav tako je izrazila upanje, da bo nova slovenska vlada bolj odprta za pogovore o reševanju dvostranskega spora o meji. Meni, da je "arbitražna odločitev reducirala slovensko stran na to, da se zdaj ve, o čem se lahko državi pogovarjata".

"Kar je na mizi je veliko bolj realno, kot je bilo kadarkoli prej v pogajanjih. To nam daje upanje, da se bodo v prihodnji (slovenski) vladi zavedali, da je možnost za dogovor večja kot je bila prej," je še dejala v oddaji Tema dana.

Evropska komisija je včeraj zvečer za STA potrdila, da je prejela hrvaški odgovor. V komisiji so pred tem povedali, da bodo hrvaška pisna opažanja, ko jih bodo prejeli, posredovali Sloveniji, da se pripravi na ustno obravnavo. Na vprašanje, ali bo komisija, ki vseskozi izpostavlja pripravljenost na posredovanje, na ustni obravnavi 2. maja predstavila kakšen konkreten predlog, pa so odgovorili, da je namen ustne obravnave dati obema stranema priložnost, da se izrečeta, preden komisija odloči o morebitnih nadaljnjih korakih.