Izteka se rok za vložitev tožbe Slovenije proti Hrvaški

Slovenija trdi, da hrvaško nespoštovanje arbitražne sodbe vodi v konkretne kršitve prava EU, zato je 16. marca sprožila 259. člen pogodbe EU, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja evropskega prava.

Člen predvideva trimesečni rok. Šele po izteku tega roka lahko Slovenija vloži tožbo. Ali oziroma kdaj bo to storila, za zdaj ni jasno. Po nekaterih neuradnih informacijah je kljub povolilnemu času precejšnja verjetnost, da se gre naprej zelo hitro.

Evropska komisija v tem trimesečnem roku lahko poda mnenje. Glede na zgodovino njenega ravnanja v tem primeru se tega ne pričakuje. Kvečjemu kakšen splošen komentar stanja. Komisija sicer svoje mnenje vselej poda v okviru sodnega postopka.

Komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja ponosno razglaša svojo političnost, čeprav naj bi bila ta institucija v prvi vrsti varuhinja evropskega prava. Slovenski primer jasno kaže, kaj se zgodi, ko ti vlogi trčita.

Po neuradnih informacijah namreč pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem, medtem ko vodstvo komisije, ki je politično sorodno hrvaškemu vrhu, trdi, da je to dvostransko vprašanje. Vse kaže, da bo torej politika prevladala nad pravom.

Komisija je sicer takoj po razglasitvi arbitražne sodbe izrazila pričakovanje, da jo bosta obe strani uresničili. Kmalu zatem je pravna služba komisije tudi potrdila povezavo med arbitražno sodbo in pravnim redom EU. A potrebne politične spodbude ni bilo.

V minulih dneh so v komisiji na vprašanja o vsem tem odgovarjali le, da zadevo še preučujejo, da ne komentirajo govoric in da bodo medije obvestili, ko bodo lahko povedali kaj novega.