Predstavniki slovenske delegacije so bili po Erjavčevih navedbah s sestankom zadovoljni. "Komisija je po njihovih besedah sestanek vodila na strokovni ravni, takšna so bila tudi vprašanja. Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno," je povedal v izjavi za medije v Ljubljani.
Hrvaška stran je po ministrovih besedah v obravnavi nastopala s političnimi argumenti, torej da arbitražna razsodba ne obstaja, zaradi česar je ne morejo implementirati. Trdili so tudi, da neuresničevanje ne predstavlja kršitve prava EU.
"Evropska komisija je iskala povezavo med neimplementacijo arbitražne razsodbe in pravom EU. Naši predstavniki v Bruslju so nastopali strokovno in tako tudi odgovarjali, hrvaška stran pa ni predstavila nobenih novih argumentov," je povedal Erjavec.
Minister je sicer zelo zadovoljen, da so slovenski predstavniki dobili potrdilo, da so svoja stališča argumentirali pravilno in bo to dobra popotnica v primeru nadaljevanja postopka pred Sodiščem EU.
Kot zelo uspešno je obravnavo ocenila tudi hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić. Poudarila je, da so v "prijetnem vzdušju" na strokovni ravni razpravljali o sporu in da sta obe strani predstavili svoja že znana stališča.
V izjavi za hrvaške novinarje v Bruslju je izrazila pričakovanje, da komisija ne bo podprla slovenske tožbe pred Sodiščem EU in da se v Bruslju bolj nagibajo k hrvaškim stališčem. V Zagrebu so prepričani, da z zavračanjem arbitražnega postopka in izvajanja arbitražne odločbe niso kršili evropske zakonodaje.
"Zanimivo je bilo videti, da je komisija dobro preučila naše argumente in stališča ter da so vsaki strani zastavili vprašanja, ki so bila izpostavljena tudi v pisnih odzivih," je dejala. Dodala je, da je komisija prosila, naj ne objavljajo javno vseh podrobnosti z zaslišanja.
Na novinarsko vprašanje, ali je Hrvaška pripravljena stopiti pred sodišče EU skupaj s Slovenijo, kot je predlagal predsednik sodišča Koen Lenaerts, je odgovorila, da gre za "povsem drugačno in novo vprašanje". Izpostavila je, da od Slovenije takšnega predloga niso dobili in da se bodo zaenkrat osredotočili na slovensko pritožbo, za katero meni, da ni bila utemeljena.
V Evropski komisiji so po koncu ustne obravnave v povezavi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama včeraj v Bruslju sporočili le, da "posameznih postopkovnih korakov ne komentirajo".
"Slovenija in Hrvaška sta imeli priložnost, da predstavita svoja stališča, pisno in ustno. Kot smo že povedali, posameznih postopkovnih korakov ne bomo komentirali," so po obravnavi sporočili iz tiskovne službe komisije.
Slovensko strokovno delegacijo z močno pravno zasedbo je po neuradnih informacijah vodil Marko Vrevc z zunanjega ministrstva, hrvaško pa Metelko-Zgombićeva. Evropsko komisijo so zastopali predstavniki pravne službe.
Obravnava je potekala v okviru 259. člena pogodbe EU, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja prava unije. Člen je sredi marca sprožila Slovenija zaradi kršitev prava unije, ki so posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe.
Po neuradnih napovedih se je pričakovalo, da bo ustna obravnava zgolj postopkovni korak, in presenečenj ni bilo. Vsaka stran je predstavila znana stališča. Morda je glede na izkušnje s politično Junckerjevo komisijo nekoliko pozitivno presenetilo, da je komisija nastopila zelo strokovno, tehnično in korektno, je bilo slišati neuradno.
Komisija ima po prejetju slovenskega pisma tri mesece časa, konkretno do vključno 18. junija, da poda svoje mnenje. Ni pa nujno, da to stori. Vprašanje glede tega tako ostaja odprto. Prav tako še nima odgovora na vprašanje, kdaj je pričakovati odločitev komisije.
Včeraj naj bi bila komisija le izpostavila, da je rok za podajo mnenja vključno ponedeljek 18. junij, ker je 16. junij, ko se trimesečni rok dejansko izteče, sobota. Teoretično lahko Slovenija tožbo vloži takoj naslednji dan, torej 19. junija.