Od začetka umika mednarodnih sil iz Afganistana v začetku maja so talibani zavzeli že 50 od 370 okrožij v državi, so včeraj opozorili Združeni narodi. Posebna odposlanka generalnega sekretarja ZN za Afganistan Deborah Lyons je izrazila zaskrbljenost zaradi njihovega napredovanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

ZDA bi lahko zaradi napadov talibanov upočasnile umik svojih vojakov iz Afganistana, je v ponedeljek dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Rok umika vseh vojakov do septembra sicer ostaja, naj bi pa glede na razmere na terenu prilagodili tempo umikanja.

Štirje afganistanski prosilci za azil so bili danes obsojeni vsak na deset let zapora zaradi požara v migrantskem centru Moria na otoku Lezbosu. Sodišče v Hiosu jih je spoznalo za krive požiga. Njihovi odvetniki so menili, da sojenje ni bilo pravično. Takoj po razglasitvi sodbe so vložili pritožbe.

Talibanski borci so prevzeli nadzor nad še enim strateško pomembnim okrožjem v provinci Vardak, kar je njihov že drugi tovrsten dosežek v zadnjih dveh dneh. Po najmanj štirih dneh spopadov jim je tokrat po navedbah lokalnih oblasti uspelo zavzeti okrožje Džalriz, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vlada je sprejela namero o koncu sodelovanja pripadnikov Slovenske vojske v misiji Nata Odločna podpora v Afganistanu skladno z dogovorjeno zavezniško časovnico oziroma najkasneje do konca avgusta, so včeraj sporočili po seji vlade. Z namero bo vlada seznanila odbora državnega zbora za obrambo in zunanjo politiko.

V sobotni eksploziji podtaknjenih bomb pri dekliški šoli v Kabulu je po zadnjih podatkih umrlo več kot 50 ljudi, ranjenih je več kot 100. Pri večini žrtev gre za učenke omenjene šole, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik Joe Biden bo po napovedih danes sporočil, kdaj bodo ZDA umaknile svoje vojake iz Afganistana. Neimenovani predstavnik njegove administracije je napovedal, da se bo to zgodilo do 11. septembra. Iz Bele hiše pa so sporočili le, da bo v nagovoru državljane seznanil z načrti umika iz Afganistana "kasneje letos".

Zunanji ministri zveze Nato so se včeraj seznanili s poročilom modrecev o premisleku o krepitvi politične vloge zavezništva, pripravljenim v odziv na kritike francoskega predsednika Emmanuela Macrona o možgansko mrtvem Natu. Poročilo potrjuje, da je Nato nepogrešljiv, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Zunanji ministri zveze Nato bodo danes na virtualnem zasedanju obravnavali poročilo modrecev o premisleku o krepitvi politične vloge zavezništva, pripravljeno v odziv na kritike francoskega predsednika Emmanuela Macrona o možgansko mrtvem Natu, ki so konec minulega leta razburkale evropsko politično sceno.

Obstajajo kredibilni dokazi, da so avstralske posebne enote v Afganistanu nezakonito ubile 39 ljudi, je razvidno iz dolgo pričakovanega poročila avstralskih obrambnih sil (ADF). Ugotovitve so predali posebnemu tožilcu, ki je pristojen za vojne zločine, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden izrazil namero po bombardiranju iranskega jedrskega objekta, trenutno pa pripravlja izvršni ukaz za nadaljnje zmanjšanje števila vojakov v Afganistanu in Iraku, kar naj bi se zgodilo nekaj dni preden bo oblast prevzel demokrat Joe Biden, poročajo ameriški mediji.

Napadalci so danes iz zasede ubili najmanj 25 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil v provinci Takhar na severovzhodu države. Oblasti so krivdo pripisale talibanom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je znova potrdil, da bo zavezništvo skupaj z ZDA odločilo, kdaj bodo odšli iz Afganistana, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump napovedal umik preostalih ameriških vojakov do božiča.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zatrdil, da ni vedel za poročilo, da so ruski obveščevalci v Afganistanu plačevali islamskim skrajnežem za napade na ameriške in druge tuje vojake. O tem je v soboto poročal New York Times.

Posebna enota ruskih obveščevalcev je v Afganistanu v času mirovnih pogajanj s talibani ponujala in plačevala nagrade skrajnim islamističnim skupinam za pobijanje ameriških in drugih tujih vojakov v tej državi, je v soboto poročal New York Times, ki se sklicuje na ameriške obveščevalne vire.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da se je v torek po telefonu pogovarjal s poltičnim vodjo talibanov, mulo Abdulom Ganijem Baradarjem. To naj bi bil prvi tak pogovor med predsednikom ZDA in vodjo skupine, ki je v Afganistanu ščitila teroristične napadalce na ZDA 11. septembra 2001.

ZDA in talibani so danes podpisali zgodovinski dogovor, ki naj bi Afganistanu po več kot 18 letih prinesel konec nasilja. Dogovor v zameno za varnostna zagotovila talibanov predvideva postopen umik ameriških vojakov iz države in odpira pot pogovorom med talibani in afganistansko vlado. Mirovni proces v Afganistanu se tako šele začenjajo.

ZDA in talibani so danes v Dohi podpisali zgodovinski mirovni dogovor, ki naj bi Afganistanu po več kot 18 letih prinesel konec nasilja. Dogovor predvideva postopen umik ameriških vojakov iz države in odpira pot pogovorom med talibani in afganistansko vlado.

ZDA in talibani so se dogovorili, da bo v soboto v Afganistanu začelo veljati sedemdnevno zmanjšanje nasilja. Nato naj bi konec prihodnjega tedna podpisali tudi delni mirovni dogovor, poročajo tuje tiskovne agencije.

V skoraj 17 letih obnove in stabilizacije Afganistana je bilo izven oboroženih spopadov ubitih 2200 ljudi, 2900 pa ranjenih, kaže danes objavljeno ameriško poročilo.