Poročilo kaže, da je Nato agilen in da se je zmožen prilagajati novim izzivom, tako politično kot vojaško. Kaže tudi, da politična posvetovanja in odločanje v zavezništvu delujejo, tako da je podlaga trdna, je še izpostavil Stoltenberg. Po njegovih besedah gre torej za to, da se napravi "močno zavezništvo še močnejše".
Avtorji poročila na 67 straneh med drugim ugotavljajo, da se bo treba več ukvarjati s Kitajsko ter okrepiti delovanje na področju hibridne in kibernetske obrambe, tudi glede delovanja v vesolju, nadzor nad oboroževanjem, ter glede vprašanj človekove varnosti in podnebnih sprememb. Podajajo 140 konkretnih predlogov za izboljšave.
V pričakovanju poročila je bilo sicer v ospredju pozornosti vprašanje konsenza oziroma možnosti veta pri odločanju. Podobno kot v EU namreč tudi v Natu načelo konsenza omejuje učinkovitost delovanja. Neuradno je slišati, da bo konsenz vsekakor ostal temelj odločanja v zavezništvu, se pa razmišlja o možnostih, kako preseči primere veta.
Slovenski zunanji minister Anže Logar je v povezavi s poročilom poudaril, da zveza Nato ni le še ena organizacija, temveč zavezništvo zaveznic in zavezništvo demokracij ter da načelo konsenza in transatlantska vez predstavljata njegov temelj. Izrazil je tudi prepričanje, da so proaktivna medsebojna posvetovanja najboljše zagotovilo za medzavezniško solidarnost in enotnost.
Minister se je zavzel za pripravo novega strateškega koncepta zveze Nato, ki bo omogočil konsolidacijo pogledov na nove grožnje ter omogočil informirano in hitro sprejemanje odločitev. Izpostavil je tudi pomen prepoznavanja sprememb v strateškem okolju, ki se med drugim nanašajo na Rusijo, Kitajsko, nove tehnologije, boj proti terorizmu, nadzor nad oborožitvijo in krepitev sodelovanja s partnerji, posebej z EU, so še sporočili z MZZ.
Poročilo, ki so ga nedavno tudi javno objavili, je pripravila skupina desetih strokovnjakov pod vodstvom Nemca Thomasa de Maiziera in Američana Wessa Mitchella. Vključuje priporočila za ojačanje enotnosti zavezništva ter okrepitev političnih posvetovanj in usklajevanj med zaveznicami. Celoten proces v zavezništvu imenujejo "projekt Nato 2030".
K oblikovanju skupine modrecev je lani novembra pozval nemški zunanji minister Heiko Maas v odziv na Macronove kritike o "možganski smrti Nata". Francoski predsednik je bil kritičen zlasti do neusklajenosti evropskih zaveznic tako z ZDA kot s Turčijo v primeru turške ofenzive v Siriji, kar da je s strateškega in političnega vidika za Nato ogromen problem.
Tokratno skupino modrecev, ki jo je generalni sekretar zavezništva Stoltenberg imenoval marca letos, sicer primerjajo s skupino 12 strokovnjakov, vzpostavljeno leta 2009 in zadolženo za pripravo tedaj novega strateškega koncepta Nata, ki jo je vodila bivša ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.
Skupina je včeraj zunanjim ministrom poročala o ugotovitvah. Stoltenberg bo sedaj nadaljeval posvetovanja s civilno družbo, mladimi, parlamentarci, zasebnim sektorjem in zaveznicami ter pripravil priporočila, ki jih bodo obravnavali na naslednjem vrhu zavezništva, ko naj bi se tudi začel proces prenove strateškega koncepta Nata, starega že deset let.
Datum za naslednji vrh zavezništva, ki se ga bo prvič udeležil tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden, še ni določen, a po neuradnih napovedih kaže, da bo spomladi. Stoltenberg pričakuje, da bodo lahko z Bidnom kot velikim podpornikom in dobrim poznavalcem Nata še dodatno okrepili čezatlantsko vez.
Pomembna tema tokratnega dvodnevnega zasedanja je bila tudi usoda misije v Afganistanu po napovedi ZDA, da bodo iz države umaknile 2500 vojakov. Zaveznice so potrdile zavezanost misiji. Stoltenberg sicer opozarja, da je zavezništvo pred izjemno težko dilemo - ostati ali oditi iz države. Odločitev bodo sprejeli obrambni ministri februarja prihodnje leto.
Ministri so včeraj tudi potrdili nadaljnjo zavezanost dvotirnemu pristopu do Rusije, ki vključuje na eni strani prilagajanje odvračalne drže zavezništva destabilizacijskemu ravnanju Moskve in obenem nadaljevanje dialoga, ter po navedbah MZZ potrdili priporočila o poti naprej glede Zahodnega Balkana, ki ostaja regija strateškega pomena za zavezništvo.