"Z voditeljem talibanov sva imela danes zelo dober pogovor. Želijo si to končati in tudi mi si želimo to končati. Mislim, da imamo skupen interes. V bistvu smo imeli zelo dober pogovor z vodjo talibanov," je v po 35 minutnem pogovoru dejal Trump. Do pogovora je prišlo po sobotnem podpisu sporazuma o umiku ameriških enot iz Afganistana, ki mu je prisostvoval državni sekretar ZDA Mike Pompeo.
Trump je posredno priznal, da to niti ni bil prvi pogovor s talibanskim voditeljem. "Ne bom rekel tega," je odgovoril na vprašanje, ali je bil to prvi tak njegov pogovor. Pogovore z Baradarjem je kasneje potrdil tudi tiskovni predstavnik talibanov Zabiula Mudžahid, ki je dejal, da se je s predsednikom ZDA pogovarjal soustanovitelj talibanov in vodja političnega urada talibanov v Katarju Baradar.
Talibani so tudi objavili Baradarjevo izjavo, ki poziva Trumpa, naj odločno ukrepa v smeri umika tujih sil iz Afganistana in nikomur ne dovoli nobenih dejanj, ki bi kršila določila dogovora, kar bi ZDA še bolj zapletlo v podaljšano vojno.
Trumpu dogovor s talibani omogoča, da lahko pred novembrskimi splošnimi volitvami v ZDA zatrjuje, da je končal 19 let trajajočo vojno. "To se mora končati. Tam smo 20 let. Drugi predsedniki so skušali in jim ni uspelo," je dejal Trump.
Le nekaj ur po pogovoru med Trumpom in Baradarjem so ZDA s svojimi letali danes prvič po 11 dneh obstreljevale položaje talibanov v Afganistanu. Tiskovni predstavnik ameriških sil v Afganistanu Sonny Leggett je sporočil, da so napad izvedli na talibanske borce, ki napadajo nadzorne točke afganistanskih sil v provinci Helmand. Po njegovih navedbah so talibani samo v torek na tamkajšnje nadzorne točke izvedli 43 napadov.
Na Twitterju je sporočil, da je šlo za obrambni napad, talibane pa pozval k "ustavitvi nepotrebnih napadov" in naj se držijo svojih zavez. "Kot smo pokazali, bomo branili svoje partnerje, ko bo potrebno," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Skrajni islamistični talibani, ki jih je z oblasti v Kabulu leta 2001 odneslo vojaško posredovanje pod vodstvom ZDA, so po podpisu dogovora z Washingtonom okrepili napade na afganistanske varnostne sile, saj so v ponedeljek končali delno prekinitev ognja, ki so jo uvedli pred podpisom dogovora. V noči na danes so tako v več napadih po državi ubili najmanj 20 afganistanskih vojakov in policistov.
Dogovor med ZDA in talibani določa, da se bo v 14 mesecih iz Afganistana umaknilo 13.000 ameriških vojakov, če bodo talibani spoštovali svoj del dogovora. Med njimi je obljuba, da se bodo borili proti terorizmu, Afganistan ne sme postati zavetišče za teroriste, pretrganje vezi s skupinami, kot je teroristična mreža Al Kaida in pomoč v boju proti skrajni skupini Islamska država oziroma z njo povezanimi skupinami.
Dogovor predvideva še neposredna pogajanja med talibani in afganistansko vlado, ki se bodo predvidoma začela 10. marca, najverjetneje v Oslu na Norveškem. Pogajanja sicer niso pogoj za ameriški umik iz dežele pod Hindukušem, njihov začetek pa je vse bolj vprašljiv tudi zaradi okrepitve smrtonosnih napadov na afganistanske sile.
Afganistanski predsednik Ašraf Gani je sicer pred začetkom pogajanj zavrnil izpustitev 5000 talibanskih ujetnikov in želi, da bo to vprašanje del pogajanj. Talibani imajo na drugi strani v ujetništvu okoli tisoč predstavnikov afganistanskih oblasti in vojakov.
