Prijavljeni ste kot
9. mar. 2019
Katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem je zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo letošnje maše na Libuškem polju pri Pliberku, ki je bila doslej osrednji del žalne slovesnosti za več deset tisoč hrvaških žrtev povojnih pobojev. V krški škofiji na avstrijskem Koroškem ocenjujejo, da mašo "politično instrumentalizirajo".
24. feb. 2019
Doživetje groze ob vstopu v grobišče v Hudi jami je zgodovinarja Mitjo Ferenca spremenilo. V intervjuju pripoveduje, kdo je rov vnovič zaprl in kdo je sprejel odločitev o tem zločinu.
7. nov. 2018
Član Zgodovinskega društva Kidričevo Rajko Topolovec je opisal krvavo zgodovino svojega kraja po drugi svetovni vojni. Društvo je tudi letos organiziralo mašo za žrtve komunističnega režima, po vojni ubite v taborišču v Kidričevem.
6. okt. 2018
Na Teharjah bo jutri ob 11. uri spominska slovesnost za žrtve povojnih pobojev, ki so bile zaprte v tamkajšnjem taborišču. Mašo bo daroval nekdanji celjski škof Stanislav Lipovšek, sledila pa bosta blagoslov novega križevega pota in kulturni program, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza.
9. sep. 2018
Zgodovinar dr. Jože Dežman je vajen marsičesa, a so ga vendarle osupnili nekateri odzivi na njegov intervju na TV Slovenija, saj iz njih sklepa, da žrtve titoističnega nasilja, ki so bile pravzaprav večinski del slovenskega življa, še vedno ne bi smele priti do besede.
31. jul. 2018
Pismo zgodovinarjev Jožeta Pirjevca in Boža Repeta ter napovedjo protestnega zborovanja zoper zgodovinarja Jožeta Dežmana in novinarja Jožeta Možino (zaradi njunega intervjuja na nacionalni televiziji), objavljena na naši spletni strani, je danes komentiral Dežman. Vsem sodelujočim v tokratni kampanji za utišanje Dežmana in »likvidacijo« Možine predlaga, naj se spravijo z resnico in naj bodo vsaj enkrat za spoznanje manj predvidljivi in dolgočasni.
26. jul. 2018
Predsednik zveze borcev Tit Turnšek je na nacionalki protestiral zaradi intervjuja, ki ga je s predsednikom vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jožetom Dežmanom opravil novinar TV Slovenija Jože Možina .
17. feb. 2018
»V gorenjski vasi so po vojni pokopali prvega komunista po maniri komunističnega ateističnega pokopa (KAP). Grobar je v gostilni komentiral, da so ga zagrebli kot medveda. Grobarja so zato aretirali in mu obrili brke.«
13. nov. 2017
Raziskovalec in publicist Roman Leljak je v beograjskih arhivih našel dokumente o tem, kako je po koncu druge svetovne vojne prišlo do množičnega pokola v okolici Maribora.
25. okt. 2017
Pristojne službe in izvajalci so v teh dneh zaključili urejanje vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami, vseh 1416 najdenih žrtev pa pokopali v Spominski park Dobrava pri Mariboru.
22. okt. 2017
Na pokopališču na Vidmu pri Dolenji vasi bo popoldne potekal pokop 150 žrtev povojnih pobojev, ki so jih odkrili v dveh breznih pri Konfinu. Pogrebno slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
19. okt. 2017
Leto dni od uradne pogrebne slovesnosti se zaključuje pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev iz Hude Jame na mariborskem pokopališču Dobrava.
1. okt. 2017
Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je danes daroval mašo za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v Spominskem parku Teharje, je v pridigi povedal, da je hvaležen, da je vendarle stekel proces postopnega urejanja morišč in grobišč.
V Spominskem parku Teharje bo danes potekala spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja, ki jo pripravljata Nova slovenska zaveza in župnija Teharje.
27. jul. 2017
»Ključni problem slovenske družbe so še danes povojni poboji,« je v uvodu pogovora v Sredi v sredo dejal zgodovinar dr. Stane Granda.
22. jul. 2017
Na grobišču Macesnovec pri Kamniški Bistrici se je včeraj zaključilo izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja.
20. jul. 2017
Na grobišču Macesnovec pri Kamniški Bistrici se je te dni začelo izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja, je za STA potrdil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.
17. jul. 2017
Dokler bodo po Ljubljani in Sloveniji stali spomeniki zločincev, ki so pobijali poštene in verne Slovenke in Slovence, dokler bomo imeli ulice poimenovane po največjih komunističnih zločincih, toliko časa ni potrebno postavljati novih spomenikov, pravi Angelca Likovič, članica izvršilnega odbora stranke Aleša Primca Glas za otroke in družine.