Višje sodišče v Ljubljani je odločilo, da mora Reporter (oziroma njegov izdajatelj Prava smer, d. o. o.) humoristu RTV Slovenija Sašu Hribarju zaradi zapisov v naši reviji plačati tri tisoč evrov odškodnine. S tem je višje sodišče v senatu sodnic Brigite Markovič, Majde Irt in Majde Lušina potrdilo sodbo okrajne sodnice Renate Cerar z ljubljanskega okrajnega sodišča. Posebno vznemirljivo je, da odločitev sodnic ni le pravno neutemeljena, ampak tudi diskriminira naš tednik v primerjavi z drugimi mediji.

Sporni članek, zaradi katerega je Sašo Hribar tožil Reporter, je bil objavljen na naši spletni strani 5. 5. 2010 z naslovom RTV-klovn Hribar dobil 50.000 študentskih evrov. Čeprav je že v pripisu k fotografiji Hribarja zapisano, da je šlo za denar iz pogodbe med Študentsko organizacijo v Ljubljani (ŠOU) in RTVS za oddajo Hri-bar, je Hribar tožil, češ da mu je Reporter z namigovanjem, da je on osebno prejel 50 tisoč evrov, posegel v čast in dobro ime. Prav tako naj bi naslov namigoval na nezakonitost delovanja. Seveda nič od tega ne drži. Že v pripisu k fotografiji v članku je zapisano, da je ŠOU 50 tisoč evrov namenila oddaji Hri-bar (to je vodil Hribar) in da gre za sponzorsko pogodbo. Prav tako je v članku izrecno navedeno, da sta pogodbo o sponzorstvu in donaciji za oddajo sklenili ŠOU in RTVS, nikjer ne piše, da je denar dobil voditelj osebno. Ne glede na zapisano so sodnice Markovičeva, Irtova, Lušinova in Cerarjeva ugotovile, da v članku ni nikjer pojasnjeno, da tega denarja na koncu le ni dobil Hribar oziroma da ni imel osebnih koristi od tega denarja. Razumi, kdo more.

Hribar je v tožbi trdil, da je zaradi članka trpel hude duševne bolečine, saj so ga prijatelji in znanci spraševali v zvezi s tem. Bil je jezen, užaljen in bilo mu je neprijetno. Po besedah sodnic v poplavi informacij in pomanjkanju časa povprečni bralec pridobiva informacije tudi in zgolj na podlagi naslovov člankov, konkretni naslov pa naj bi bil žaljiv in neresničen, članek pa ga ne opravičuje. Tu so se sodnice ujele v logično zanko: besede »RTV-klovn dobil 50.000 študentskih evrov« same po sebi sploh niso žaljive in ne kažejo na nezakonito ravnanje. Na podlagi teh besed si bralec sploh ne more ustvariti natančne slike o tem, za kaj gre, za to je nujno potrebno branje celotnega članka. Ko ga prebere, mu je seveda jasno, da 50 tisoč evrov ni šlo neposredno na Hribarjev račun, pač pa za »njegovo« oddajo. Toda napačno utemeljevanje sodnic se tu ne konča. Kot so zapisale, v članku ni nikjer pojasnjeno, da od tega denarja ni imel nobenih osebnih koristi. To ne drži, saj je šel denar ŠOU za njegovo oddajo, Hribar pa je poleg redne plače na RTVS dobival še honorar v višini 638 evrov in DDV za vsako vodenje oddaje. RTVS je honorarje nakazovala na podjetje Hribar in Ga-Ga v lasti njegove partnerice Andreje Krevs.

Hribar trdi, da je v oddaji nastopal s pozicije časti, ponosa, ugleda in dostojanstva. Koliko so vredne te besede o »dostojanstvu«, pove pravnomočna sodba, na podlagi katere je moral nekdanjemu uredniku na TVS Petru Radoviću plačati 2000 evrov zaradi žalitev, saj ga je v oddaji Hri-bar in drugje v medijih označeval za turbo anus, tampon cono, homo erectusa …
Največji absurd pa je, da je isto višje sodišče, ki je potrdilo sodbo zoper Reporter, odločilo diametralno drugače pri tožbi stranke SDS zoper časnik Delo. To je v naslovu enega od udarnih člankov zapisalo: Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS. V tem primeru gre seveda za eksplicitni očitek kaznivega dejanja, ki pa ga Delo v članku ne podpre z nobenim dokazom (mimogrede, niti v sodbi zoper Janšo ni nikjer ugotovitve, da bi on ali stranka prejela denar iz Patrie). Kljub temu je višje sodišče v tem primeru v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek SDS proti Delu. Utemeljitev sodišča: »Vsebino naslova spornega članka je po naravi stvari treba presojati ob upoštevanju besedila nadnaslova in celotnega teksta tega članka … Že podnaslov in odebeljeni naslov izločata razumno možnost razlage, da gre za decidirano trditev o storitvi kaznivega dejanja.«

Gre za v nebo vpijoča dvojna merila! Pri Delu so stranki SDS v naslovu članka očitali kaznivo dejanje, višje sodišče pa pravi, da naslov sploh ni ključen in je treba prebrati celoten članek. Hkrati je to višje sodišče obsodilo Reporter, češ da je Hribarja v naslovu članka obtožil za prejem denarja, »od povprečnega bralca pa ni mogoče zahtevati, da bo članek prebral v celoti«!? To sprevrženo odločanje v škodo Reporterja bomo izpodbijali do konca, tudi do Evropskega sodišča za človekove pravice, če bo treba.